Baumit predstavlja inovativen projekt zapolnjevanja praznih prostorov, imenovan Bivanju dajemo nov obraz. Dva arhitekturna biroja, Studio Krištof in HišeRiše arhitektura, sta pripravila predloga celovite energijske prenove dveh starejših večstanovanjskih objektov v Ljubljani: revolucionarni koncept prenove delavskega bloka na Prulah ter evolucijsko zasnovano prenovo stanovanjske soseske v Šiški.
Podstandardna delavska stanovanja na Prulah
Kljub potencialno elitni lokaciji so bila na Prulah v zgodnjih 60. letih v skladu s takratno družbeno klimo postavljena blokovska naselja podstandardnih delavskih stanovanj, večinoma dveh tipov - podolgovatega in stolpičastega. Projekt prenove obravnava tri podolgovate bloke na Tesarski ulici, postavljene vzporedno enega ob drugem na rahlo nagnjenem terenu med Dolenjsko cesto in Prijateljevo ulico. Vsi bloki so popolnoma enaki. Zgrajeni so bili še pred sprejetjem prvih potresno-varnostnih predpisov.
Vsak blok ima po tri vhode in tri stopnišča, okoli katerih so nanizana po tri stanovanja na nadstropje: enosobno, dvosobno in trisobno, skupaj devet stanovanj na nadstropje. Dvigala ni, blok ima samo stopnišče. Stanovanjskih etaž je šest (dvignjeno pritličje in pet nadstropij). Posebnost bloka je zadnja etaža, v kateri so bile samske delavske sobe s skupno kopalnico, vezane neposredno na hodnik. Etaža je na sprednji in obeh bočnih straneh nekoliko umaknjena v notranjost, zato vsaj s sprednje strani ne prispeva bistveno k volumnu stavbe.
Projekt bi prinesel veliko dodano vrednost
»Revolucionarni« predlog energetske sanacije bloka na Prulah so izdelali v arhitekturnem biroju Studio Krištof. Zasnovan je inovativno in z namenom, da stanovanja in celotna stavba pridobijo veliko dodano vrednost. Predlog zajema razširitev stanovanj z ložami, dograditev dveh novih etaž in celovito sanacijo stavbe. Po novi zamisli je vsako stanovanje širše za dva metra, nove površine pa se uredijo v notranje prostore ali zunanje terase. Poleg umeščenosti Prul v urbanem tkivu Ljubljane ostaja glavna kakovost naselja zunanji prostor. Med bloki so zadovoljivo velike zelene površine (parki, travniki, otroška igrišča, dve športni igrišči), ki po velikosti bistveno presegajo standarde današnjih novih blokovskih naselij. Zato se že pojavljajo težnje po pozidavi dela zelenih prostorov med bloki.
Posege na objektu na Prulah so arhitekti strnili v tri točke: obstoječa stanovanja, nova stanovanja in skupni prostori. Obstoječa stanovanja se razširijo z novimi ložami ob obeh daljših stranicah bloka. Tako se vsa stanovanja razširijo v obe smeri za približno dva metra, nove površine pa lahko lastniki prosto preuredijo v dodatne notranje prostore ali jih uporabljajo kot zunanje terase. Lože so izdelane iz montažne kovinske konstrukcije, zato je njihova montaža hitra, čista in razmeroma poceni. Pred ložami so drsni stekleni paneli za možnost nadzora mikroklime. Pred montažo lož bi bilo treba objekt protipotresno in energijsko sanirati; na obstoječe obodne stene se pritrdijo karbonski trakovi ali paneli, obstoječo fasado pa se obda z dodatno termoizolacijsko kontaktno fasado.
S prodajo dodanih novih stanovanj do denarja za prenovo
Preden se začne pozidava še praznih prostorov, je pametneje najprej povečati uporabne površine že obstoječih objektov. Te pridobimo z dozidavami, razširitvami, nadzidavanjem ter podobnimi adaptacijami. Tako pridobljena nova stanovanja so namenjena prodaji, dobiček le-te pa obnovi obstoječih stanovanj. Ker so sanacije večstanovanjskih objektov velik finančni zalogaj za lastnike, se zdi tovrstna arhitektura ideja prenove nadvse pomembna tudi z ekonomskega vidika lastnikov stanovanj.
Arhitekti so za prulski blok predlagali naslednjo idejno rešitev: na vrh statično utrjenega objekta se postavi dve etaži novih stanovanj: v prvi etaži šest komfortnih stanovanj s po eno teraso, v drugi etaži pa tri luksuzna stanovanja s po dvema ogromnima terasama. V enako velikih etažah obstoječega objekta je sicer po devet stanovanj. Konstrukcija novih etaž je montažna sovprežna (jekleni nosilci in leseni paneli). Njeni prednosti sta kratek rok izdelave (hitra montaža) ter manjša obremenitev obstoječe konstrukcije bloka.
Med skupnimi prostori tudi fitnes in klubska soba
Vrhnja etaža obstoječega bloka postane vmesna etaža med novimi in obstoječimi etažami. V njej se poleg stanovanj uredijo skupni prostori, namenjeni vsem stanovalcem bloka: klubska soba, fitnes, pralnica oziroma kar koli v skupnem dogovoru in interesu vseh stanovalcev. Bloku se na zadnji strani doda tudi dvigalo, ki je namenjeno stanovalcem obstoječih in novih etaž. S to idejno zasnovo se arhitekturni načrt spogleduje z nedavno preteklostjo, ko so mnogi večstanovanjski bloki v zasnovi že imeli klubske sobe, ki so služile različnim namenom, med drugim tudi druženju. V času vse večje individualizacije se zdi ideja skupnih prostorov pomemben prispevek k večji družabnosti in manjši osamljenosti ter izoliranosti stanovalcev.
Kako bi stanovali »kot v novem«, čeprav starem bloku, si lahko ogledate na Baumitovem razstavnem kotičku na Mesecu oblikovanja vse do 6. novembra 2014.
