Čarovniški kostumi in izrezane buče s svečami navdušujejo ljudi vseh starosti, zato si roke manejo predvsem trgovci. Veliko bolje, kot da stanovanje opremite s plastičnimi posnetki buč, je, da se zapeljete do bližnjega kmeta ali tržnice ter naredite svojo umetnino iz prave buče. Tako boste lahko pokramljali s kmetom, ki vam bo morda zaupal tudi kak dober recept za bučno juho ali drugo okusno jed iz jesenskega sadeža.
Za izrezovanje izberite primerno bučo
Obstaja več sto vrst različnih buč, za izbiro buče za noč čarovnic pa je pomembno, da je buča čim bolj sveža, a ima čvrsto skorjo. Tako boste lažje izdolbli njeno notranjost, pazite pa tudi na spodnjo stran buče, ki naj bo ploska, da se ne kotali. Najprej izrežite pokrov – zgornji del buče s pecljem. Zarezo naredite pod večjim kotom (ne 90 stopinj), da bo pokrov ostal lepo prislonjen na bučo. Izdolbite vsebino buče, ki jo lahko porabite za katero od bučnih jedi.
Stena buče naj bo na sprednji strani nekoliko tanjša, da boste lažje vrezali oči, nos in usta, kar boste izrezovali pod kotom 90 stopinj. Ker boste v bučo položili svečo, bo vaša stvaritev potrebovala tudi dimnik. Kje je najprimernejše mesto za luknjo, ugotovite tako, da prižgete svečo, bučo pokrijete s pokrovom in jo pustite nekaj minut. Na mestu, kjer počrni, izdolbite luknjo. Če se bo buča čez nekaj dni zaradi sušenja nagubala, jo lahko za nekaj ur postavite v hladno vodo.
Ustvarjajte v ljubljanskem botaničnem vrtu
Izdelovanja buč se lahko naučite tudi na delavnicah, kot jih vsako leto pripravijo v ljubljanskem botaničnem vrtu. Delavnica, ki bo potekala v sredo, 22. oktobra, z začetkom ob 17. uri, je namenjena otrokom in njihovim staršem, pa tudi vsem drugim, ki bi si radi izrezali strahce iz buč. Bučo lahko prinesete s sabo ali jo kupite v botaničnem vrtu, za najmlajše pa bo hkrati potekala tudi delavnica izdelovanja majhnih duhcev, netopirjev, pajkov in čarovniških palic. Posladkali se boste lahko s kostanjem ter kozarcem čaja ali bučnega kompota. Vstopnina stane 5 evrov.
Izvor praznika v keltskih časih
Noč z 31. oktobra na 1. november se je tudi v Sloveniji v zadnjih letih uveljavila kot noč čarovnic. A njene korenine sežejo daleč nazaj, v keltske čase, ko so verjeli, da je 1. november začetek novega leta, na predvečer katerega pridejo na zemljo vsi duhovi in mrtvi ter da naokoli letajo čarovnice. S sprejetjem krščanstva pa je postal All Hallows’ Eve ali dan vseh svetih, skrajšano Hallowe’en.
1. november je za Kelte pomenil prihod zime ter tako konec kot nov začetek večnega kroga. Dan pred tem so praznovali samahin, ki je veljal za eno najbolj duhovnih noči v letu. Takrat naj bi bila tančica med svetovi najtanjša in duhovi naj bi lažje prestopali meje. V tem času naj bi bilo tudi najlažje komunicirati s predniki. Kelti so verjeli, da na ta dan duše tistih, ki so umrli med letom, potujejo v podzemlje. Tudi izrezovanje buč izvira iz tega časa. Sveče so vanje vstavili, da bi mrtvim osvetljevali pot skozi temo in jim olajšali pot v drugi svet.
Vir: www.bodieko.si
