Celjani so vse tri tekme proti favoritom odigrali enakovredno in nasprotnike venomer zelo namučili, a jim je vedno nekaj malega zmanjkalo vsaj za točko. Vedeli smo, da nas v Celju čaka težka naloga, saj gre za ekipo, ki je mlada in zelo hitra, ki igra sodoben rokomet in ki skoraj vseh šestdeset minut drži visok ritem. Ima veliko talenta in potenciala, zato sem prepričan, da je pred njo svetla prihodnost. A le pod pogojem, če bo tudi v naslednjih sezonah ostala skupaj.
V prvem polčasu ste vodili že s šestimi goli razlike (11:5, 12:6) in vse je kazalo, da bodo Celjani doživeli polom.Kljub velikim težavam s poškodbami smo odlično odigrali prvi polčas. Odlično smo preprečili najmočnejše orožje Celjanov – hitro igro in (pol)protinapade. A to smo trenirali ves teden pred tekmo z njimi. Vedeli smo, od kod grozi največja nevarnost. To nam je uspelo ustaviti in Celjani so v šestdesetih minutah izpeljali le enega ali dva protinapada. V prvem polčasu smo jih spustili le na devet golov, kar je vrhunski dosežek in govori o naši odlični obrambi.
Sredi drugega polčasa je bilo še 20:16 za Veszprem, nato pa so Celjani vstali od mrtvih in v končnici zapravili kopico priložnosti vsaj za remi.V Celju smo imeli v zapisniku le petnajst igralcev. Zaradi manjšega števila razpoložljivih igralcev in posledično zmanjšane možnosti za rotacije seveda nismo mogli vseh šestdeset minut držati tako visok ritem in raven igre. Prišlo je do logičnega in normalnega padca v igri, kar so Celjani spretno izkoristili, se vrnili med žive in se v zadnjem delu nekajkrat približali le na gol zaostanka.
Toda v dramatični končnici je Celjanom, predvsem zaradi lastnih napak, zmanjkalo sape.Ko je v končnici skoraj prišlo do izenačenja, sta odločili dve zadevi: naša kakovost in naše izkušnje. No, ne smem pozabiti tudi na našega vratarja Rolanda Miklerja, ki je v pri našem vodstvu s 23:21 ubranil Zarabcu sedemmetrovko v 57. minuti, malo prej in še nekaj zatem pa tudi kopico nevarnih strelov. Morebiti je bilo s tribun videti, kot da lahko zlahka dosežemo gol, ko se nam Celjani nevarno približajo in pobegnemo na varno prednost, a še zdaleč ni bilo tako. Glavno je, da se je za nas srečno razpletlo in da smo prebrodili zelo težko gostovanje v Celju, kjer nikomur ne bo niti najmanj lahko.
Igrali ste v obe smeri, obramba in napad, vseh šestdeset minut. Kako ste zdržali tako hud napor?Seveda ni bilo lahko in prijetno, toda druge možnosti in izbire enostavno nisem imel. To ni bilo niti prvič niti zadnjič v karieri, tega sem že vajen. Pri mojih letih, kmalu jih bom imel 33, to ni najbolj enostavno. (smeh.) Manjkal je poškodovani Laszlo Nagy, njegova zamenjava na položaju desnega zunanjega, Nemec Christian Zeitz, pa je še vedno načet in je igral samo nekaj minut. Ni bilo niti organizatorja igre Mateija Lekaija, zato smo morali drugi prevzeti njihove deleže v igri. Gre za igralce, ki so pomembni tako v obrambi kot v napadu. Z njimi na igrišču ne bi pridobili zgolj kakovosti, ampak tudi dodatne igralce pri rotaciji. Če bi bil vsaj eden izmed njih na igrišču, bi nam bilo precej lažje.
V celjskem taboru so se pritoževali nad sodnikoma. Vaša ocena sojenja?Sojenja nikoli ne želim komentirati. In tudi tokrat ne bom naredil izjeme.
Po štirih tekmah ima Veszprem osem točk in upravičuje vlogo favorita ne le v skupini C, ampak tudi v boju za evropski naslov.Na dveh tekmah smo lahko bili zadovoljni tako z zmagama kot s točkama, na dveh zgolj z zmagama. A glavne so osvojene točke, ki edine štejejo, ne pa umetniški vtis. Ena od dobrih lastnosti vrhunske ekipe je tudi dejstvo, da kljub slabi ali slabši igri zmaguje in osvaja točke. V minuli sezoni smo igrali na sklepnem turnirju najboljših štirih klubov v Kölnu, ponovitev tega dosežka pa je glavni cilj tudi v tej. Prepričan sem, da nam bo uspelo, potihoma pa seveda računamo tudi na izboljšanje lanskega četrtega mesta.
Po štirih letih igranja v evropskem prvaku Kielu ste se lani preselili v Veszprem. Lahko primerjate kluba?Kiel je institucija, Veszprem to lahko postane.
