Vlada naj bi v kratkem imenovala varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano, in sicer za pet let. Delo bo opravljal neprofesionalno, s približno 10.000 evri neto letne nagrade, kar je tretjina plače generalnega direktorja, imeti pa mora vsaj deset let delovnih izkušenj s pridelavo, predelavo, distribucijo ali prodajo živil. »Biti mora dober komunikator, saj bo njegova naloga opazovati prehransko verigo in opozarjati na napake,« meni državna sekretarka za kmetijstvo Tanja Strniša, agrarni ekonomist Aleš Kuhar pa v vlogi prehranskega ombudsmana vidi človeka, ki uživa ugled tako pri kmetih kot tudi živilcih in trgovcih. Kdo bi to lahko bil? »V tujini so varuhi običajno upokojeni vrhunski menedžerji. To so fantje s kilažo, konjakom in cigaro,« odgovarja Kuhar, a ni prepričan, ali med slovenskimi upokojenci, ki so se kalili v socializmu, obstaja kdo, ki ustreza opisu.
Kandidati za varuha imajo za prijavo na voljo trideset dni, izbrancu pa naj bi delo olajšal ciljni raziskovalni projekt (CRP) Analiza oblikovanja in model spremljanja cen vzdolž ponudbene verige hrane, ki so ga po treh letih dela včeraj javno predstavili njegovi avtorji. Gre za tri ekonomiste ljubljanske ekonomske fakultete (Igorja Mastena, Saša Polanca in Aljošo Feldina) ter za agrarnega ekonomista Aleša Kuharja. Sami so prepričani, da so delo dobro opravili, njihovi včerajšnji slušatelji (predvsem predstavniki živilske industrije in državnega statističnega urada) pa so bili nad tem, kar so slišali, razočarani.
Nič o maržah
Po besedah nosilca projekta Igorja Mastena je bil njihov cilj po ameriškem in francoskem zgledu razviti orodje za spremljanje cen v agroživilski verigi in tudi stroškov, ki jih imajo posamezni členi te verige. »Ko imamo eno in drugo, lahko govorimo o tem, kakšne so marže,« je dejal Masten. Čeprav so nekateri od avtorjev te študije pred dvema letoma javno poudarjali, da so po njihovih ugotovitvah povprečne bruto trgovske marže (razlika med vrednostjo prodanega blaga in njegovimi nabavnimi cenami) v Sloveniji za tretjino višje od povprečja EU-27, so se te teme včeraj izogibali kot hudič križa. »Marž vam ne bomo pokazali, da ne bi povzročali prehitrih interpretacij,« je pojasnil Masten. Sašo Polanec je dodal: »Marž ne bomo komentirali. Načrtno nočemo povedati, kje so se spremenile.« Aljoša Feldin pa je sklenil: »Ni bil naš namen dajati vrednostnih sodb.« Marko Višnar, direktor Farm Ihan, se je ob slišanem vprašal: »Mar to pomeni, da vam je ministrstvo za kmetijstvo napisalo napačen CRP?«
O imenih kršiteljev ne smejo govoriti
Raziskovalci so se ob izogibanju konkretnim odgovorom o tem, kam gre evro potrošnika, porabljen za prehrano, sklicevali na pomanjkljive statistične podatke, ki so najbolj skopi, kar zadeva stroške trgovcev. »Če hočemo vedeti, koliko si je pri litru mleka, ki je najbolj prodajani izdelek, odrezal trgovec, bi morali imeti natančne podatke o tem, koliko ga stane ravnanje s tem litrom mleka,« nam je pojasnil Kuhar.
Predstavnica državnega statističnega urada je ocenila, da so avtorji študije orodje za spremljanje cen v prehranski verigi postavili zelo idealistično, zato jim je zaželela vso srečo pri njegovi uporabi, saj so po njenem ključni vhodni podatki, s pridobivanjem katerih pa so v praksi velike težave. Ocenila je tudi, da so nekatere anomalije v prehranski verigi vidne iz letala, zato bi lahko pristojni že zdavnaj ukrepali in jih odpravili. Tudi Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, ni skrivala razočaranja nad omenjenim projektom. »Zdi se mi, da ste se prav trudili, da ne bi povedali pravih sklepov, do katerih ste prišli v raziskavi,« je dejala. S kritikami na račun avtorjev študije ni varčeval niti Marko Višnar. »Trudili so se tri leta in na tretji decimalki iščejo spremembe za stvari, ki se vidijo iz letala. Trgovski sistemi rastejo, gradijo nove trgovine in poplačujejo dolgove, tisti, ki jih oskrbujemo, pa hiramo. Razdelitev kolača v agroživilski verigi je jasna, zato smo pričakovali, da bodo trgovcem rekli: 'Fantje, malce umirite konje',« pravi Višnar. Na vprašanje, ali prehranski varuh lahko vzpostavi red, pa nam je odvrnil: »Odvisno od tega, kako uspešno ga bodo brcali v kolena. Bobu bo moral reči bob. Na odboru za spremljanje izvajanja kodeksa dobrih poslovnih praks v agroživilski verig tega ni. Tam imen kršiteljev kodeksa ne smemo izgovoriti.«
Tatjana Pihlar