Tak je ritem v profesionalnih ekipah. Druženje je vključevalo sestanke, meritve za opremo in podobne stvari. To je bilo čez dan, zvečer smo navadno odšli z vso ekipo ven, kjer slavimo uspehe sezone in krstimo nove člane. Vse to poveže ekipo.
Kako je bilo na dirki na Kitajskem po človeški plati? Veliko je bilo govora o smogu in posledično slabem zraku, prikrajšali so vas za sprintersko etapo, opozarjali so na nepazljivost pri prehrani, da so nekatere ekipe kot Sky menda tja s seboj pritovorile mesne konzerve zaradi bojazni pred klenbuterolom?Da, bilo je precej drugače kot na običajni dirki. Prvi dve etapi se je smog kar čutil in smo še nekaj časa po koncu kašljali. Na srečo ali na mojo smolo z zamujeno priložnostjo so drugo etapo skrajšali, saj je bilo nadaljevanje neznosno. Glede prehrane je bilo še težje. Nekateri kolesarji so celo z ekipami podpisali zavezo, da ne bodo jedli mesa na Kitajskem in v Mehiki. Sam sem to zavrnil. Kar je preveč, je pa preveč. Še vedno smo ljudje, gremo na dopuste v oddaljene kraje in zaradi kontaminacije se ne mislim odreči mesu. Sicer sem se mesu izognil v veliki meri, ampak celih deset dni biti na rižu je bilo kar naporno. Imam pač zelo rad dober krvav zrezek.
Po štirih izvedbah te dirke na Kitajskem je v koledarju svetovne serije ne bo več. V zgodovino ste se zapisali po dveh etapnih zmagah, ki jih imajo le še Tony Martin, Elia Viviani in Naser Bouhanni. Velika četverica zmagovalcev, torej?Res je, sem pa lani in letos zgrešil nekaj lepih priložnosti za še večji uspeh. Zlasti letos sem bil v izvrstni formi, ampak žal mi tega ni uspelo pokazati. To me najbolj razjezi, da imam dobre noge, a jih ne izkoristim. Letos bi potreboval ob sebi boljši sprinterski vlak.
Znani ste kot specialist za dirke na Kitajskem. Že v dresu Save ste zablesteli s petimi zmagami na dirki Okoli jezera Činghaj. Ste nemara čutili priljubljenost najuspešnejšega kolesarja na njihovih cestah? Boste kitajske dirke kaj pogrešali?Ne. Mislim, da se Kitajci na splošno zelo slabo zanimajo za tekmovalno kolesarstvo in navijajo ob cesti samo tako iz principa, ker se nekaj novega dogaja. Vsaj tak občutek sem dobil v teh letih. UCI se je sicer trudila, da bi pridobili še en velik trg tekmovalnega kolesarstva, ampak za zdaj razen nekaj izjem nimajo ravno veliko možnosti.
To je bila šele vaša druga sezona med elitnimi profesionalci in znova ste izboljšali bero. Pet zmag, med njimi zgodovinska v Trstu, vas uvršča med elitno deveterico zmagovalcev sezone. Kako se počutite v imenitni družbi?Seveda sem počaščen in vesel, da sem se znašel med to druščino že drugo sezono. Seveda pa to hkrati prinaša neko breme in pritisk, da bo v naslednjih sezonah to težko ponovno doseči. Seveda se bom trudil, da jih še presežem.
Čemu bi pripisali napredek?Pravilnemu treningu in razmišljanju.
Je kakšen poseben razlog, da ste v elitni deveterici kar trije kolesarji vaše ekipe?Mislim, da je sistem dela v klubu izreden. Hkrati potekajo trije programi, tako se vedno dopolnjujemo in imamo na vsakem startu kolesarja za zmago. Ob tem je tudi dejstvo, da se največ dirk končuje v sprintu in zato to prinaša največ zmag. Kar veliko sprinterjev dobi priložnost tudi na enodnevnih klasikah, kjer lahko za razliko od etapnih zmag naberejo ogromno število točk, kar jih uvršča višje na svetovni lestvici (Mezgec je na 83. mestu). Sam trenutno nisem dobil veliko takih priložnosti prav zaradi tega, ker imamo dva močnejša sprinterja v ekipi. Degenkolb in Kittel sta v ekipi že dolgo in oba sta že priznana zmagovalca dirk. Mene so dobili bolj po naključju. Mislim, da sem bil za ekipo zelo dober nakup, gledano s finančnega stališča. Vsaj na začetku niso veliko pričakovali od mene, razen da bi bil lahko del sprinterskega vlaka, kakršna je tudi ekipna strategija zadnjih nekaj let.
So vas šefi kaj pohvalili, ker ste kot ekipa dosegli osmo mesto v razvrstitvi 18 ekip svetovne serije?Nihče v ekipi se ne ozira za temi točkami, saj je trenutno premalo ekip, ki se borijo za licenco in so posledično te točke nepomembne.
V tej sezoni so vam dali priložnost na dirkah Po Kataloniji, Romandiji, Giru, Po Poljski in Pekingu. Je bila delitev sfer vnaprej zamišljena, boste glede na uspešnost za leto 2015 dobili še uglednejše dirke?Te dirke sem si izbral na začetku sezone, saj smo nekako skupaj načrtovali, da bomo imeli sprinterji vsak svoj program in se bomo čim manj križali. Za leto 2015 se odločam sam. Po eni strani bo to leto pomembno, ker bo v igri nova pogodba in bi želel imeti čim boljše rezultate, po drugi strani pa bi rad poskusil nekaj velikih dirk, ki mi potencialno ležijo, če bom kdaj v prihodnosti prvi kapetan za take dirke. Takrat mi bodo izkušnje in poznavanje cest prišli prav.
Vas že snubijo za podpis pogodbe za leto 2016?Nekaj sem se že dogovarjal, a potem ko je naša ekipa dobila varnega nemškega sponzorja za naslednja štiri leta, sem pogovore malo ustavil. Bom videl, kako se bo začela sezona 2015. Med kmete, kamor je odšel Blaž Jarc, torej še ne grem.
V razvrstitvi svetovne serije ste drugi Slovenec za Simonom Špilakom in pred Borutom Božičem. V prispodobi rečeno je vaše srebrno kolo.Dobra šala. No, ne pomeni mi kaj dosti, saj sva s Simonom popolnoma različna tipa kolesarjev in to točkovanje je težko primerljivo. UCI dela pri spremembi sistema točkovanja, saj trenutni sistem ni prav relevanten. Štiri etapne zmage na francoskem Touru prinesejo enako številko točk kot recimo sedmo mesto na klasiki San Sebastian. Pa vsi vemo, da štiri etapne zmage na Touru prinesejo veliko več publicitete. Prav gotovo kolesar z zmagami na Touru podpiše letno pogodbo za milijon evrov, medtem ko s sedmim mestom v Baskiji mogoče dobi 150.000 evrov. Seveda pa cenim Simonove uspehe. Glede na to, kar je pokazal in dosegel letos, si zasluži zlato kolo.
Vaše mnenje je, da bi morali tiste, ki se dopinško prekršijo z EPO, dosmrtno kaznovati?Da. EPO ne more priti v telo po nesreči, kot na primer kakšni diuretiki, hormoni, ki ti jih lahko kdo podtakne v hrano. Z dosmrtno prepovedjo bi se lumpi bolj ustrašili in čisti kolesarji bi posledično lažje dirkali ali vsaj malo manj trpeli. Mislim pa, da je EPO zares redka substanca med prekrškarji v današnji dobi kolesarstva.
Kdo je za vas najboljši kolesar zadnjih let, s katerimi sedaj dirkate?Odvisno, za kakšen teren. Za tritedenske dirke se mi zdi Contador največji talent, saj ima poleg fizičnih sposobnosti tudi dobro tehniko vožnje in napadalni slog. Med sprinterji vsekakor Kittel. To je novodobni Mario Cippolini. Med vsestranskimi kolesarji pa vsekakor Sagan.
Iz okolice Kamnika prihajajo tudi Luka Pibernik, Rok Korošec, Žiga Ručigaj in vsi želijo biti uspešni. Kakšen nasvet?Pridno naj trenirajo, poslušajo svojo glavo in telo. In predvsem se ne smejo bati nasprotnika. Tudi preostali kolesarji imajo samo dve nogi in dve roki, kot je mene nekoč prepričal trener Bojan Ropret.
Kakšna bo tura za konec sezone? Kaj bo za zakusko ob koncu sezone?O zakuski morate vprašati pa ženo Renato. Upam, da kaj dobrega. Sit sem riža. Tura? Ko bo lep dan, se bomo zmenili za en lep krog.
