Pred sezono ste napovedovali tri, največ štiri tujke, zdaj jih je že devet.

A to je še vedno manj kot enajst v minuli sezoni, ali ne? Veliko tujk sem v Krim pripeljala na osnovi svojih poznanstev in zvez, brez menedžerskih provizij. Če seštejemo stroške vseh devetih tujk, so skupaj cenejše, kot sta bili v minuli sezoni dve ali tri. Ker smo ekipo sestavljali v zelo težkih razmerah, smo lahko zadovoljni, da nam jo je sploh uspelo sestaviti. Glede na to, kako je kazalo maja in junija, se je super izteklo. A tolikšno število tujk je prehodna zadeva. Sezona bo tudi selektivna in nekatere bodo tudi odpadle.

Zakaj v ekipi ni več Slovenk? Niso dovolj kakovostne ali niso želele priti?

Ker smo kadrovali pozno, so imele slovenske reprezentantke, s katerimi smo se pogovarjali, že podpisane pogodbe v tujini. Pri nekaterih smo bili torej prepozni, nekatere domače igralke pa so enostavno rekle, da jih ne zanima odrekanje, ki ga terja vrhunski šport. A to je pač njihova legitimna pravica in odločitev, ki jo je treba spoštovati, jaz pa nikoli nobene igralke nisem silila v nekaj, česar ne želi in noče. Niti ne manipuliram z igralkami ali jim ponujam kakšen evro več, da bi prišle. Če sprejme našo ponudbo, prav, če ne, pa tudi ne bo konca sveta. Zato smo angažirali nekaj zelo mladih tujk, željnih napredovanja, dokazovanja in igranja.

Sestavili ste dobro ekipo, čeprav v pripravljalnem obdobju ni blestela.

To me ni presenetilo, saj smo v primerjavi z minulo sezono dobili kar 13 novih igralk, prav toliko jih je tudi odšlo. Od lanskih nosilk igre so ostale le tri: Sergeja Stefanišin, Miša Marinček in Tamara Mavsar. Ne iščem alibijev ali izgovorov, a v minuli sezoni niti dve novinki nista igrali v istem klubu. Veliko jih nima evropskih izkušenj, veliko jih prvič trenira dvakrat na dan, a nimamo drugega izhoda, kakor da jih vržemo v ogenj. Imamo zanimivo in dovolj kakovostno ekipo, a precej drugačno, kot smo je bili vajeni v zadnjih letih. Na pripravljalnih tekmah smo pogosto namerno igrali tako, da so bile naše slabosti dobro vidne. Moj princip je, da lahko začneš napake zares odpravljati šele, ko to storiš na igrišču. Vedno grem namerno v tako tveganje in plačujem ceno za to, da smo vsi malce prestrašeni zaradi visokih porazov.

Glede na nov tekmovalni sistem tudi tretje mesto v skupini še prinaša napredovanje v drugi del.

Glavni cilj in želja je osvojitev vsaj tretjega mesta. V skupino se je presenetljivo uvrstil Leipzig, ki je v kvalifikacijah po podaljških in sedemmetrovkah izločil favorizirani Ferencvaroš. Dinamo je kakovosten in ima boljše posameznice kot mi, a eden mojih hobijev je tudi premagovanje favoritov. Bolj potihoma kot naglas govorimo o tem, da je Hypo verjetno najlažje premagljiv tekmec.

A verjetno ni dobro, da s Hypom igrate že v prvem krogu.

Drži, a tega ne moremo spremeniti. Sezono želimo začeti z zmago, to je vroča in tudi uresničljiva želja. Ni druge možnosti, kakor da gremo nad Hypo z vsemi topovi. Če nam slučajno spodleti, bomo priložnost iskali na drugih tekmah. Hypo ima podobno zgodbo kot Krim, saj je izgubil veliko igralk, tudi skoraj vse Brazilke, a še vedno precej manj kot mi. Se je pa tudi okrepil, ima dobro ekipo.

Se zaradi vnovičnega velikega števila tujk in ponovne uvedbe vstopnine bojite negativnega odziva gledalcev?

Ne, niti slučajno se ne bojim praznih tribun v Stožicah. Ker vem, da delamo dobro, pošteno in transparentno, zato upam, da bodo ljudje to spoznali in nas tudi podprli.