Start teka bo na Slovenski cesti, cilj pa na Kongresnem trgu. Trasa bo potekala po ulicah in cestah v središču mesta in v njegovi okolici, prvič pa bo maraton na najdaljši razdalji potekal v enem samem krogu. V nedeljo se bo tek na 10.000 m začel ob 8.30, teka na 42 in 21 kilometrov, ta nastop bo štel tudi za državno prvenstvo. pa ob 10.30, že 10 minut prej bo start paraplegikov na najdaljši razdalji.

V soboto bodo osnovnošolci in srednješolci tekli ob 13.45 in 16. uri, 2000 najmlajših pa bo v Lumpi teku pričeli svoje prve množične tekaške korake v središču mesta že ob 11. uri. Soboto bodo zaključili s tekom, ki bo namenjen izključno Ljubljančanom in bo izkupiček teka namenjen za humanitarne namene, prejemnika pa bodo izbrali udeleženci.

"Ta maraton je nekako zgodovinski, skoraj tako kot prvi, saj bo potekal v enem krogu. To je bil ogromen korak, da smo prišli do te trase, ki ima videz osmice, kot bi jo Pablo Picasso narisal v svojih najboljših letih. En sam krog je omogočil tisoč udeležencev več kot lani, saj jim ne bo potrebno teči dvakrat po isti progi. Sprememba pa prinaša tudi težave, predvsem za meščane, saj je Ljubljana s 300.000 prebivalci sorazmerno majhno mesto in nima podzemne železnice, kar zahteva zapore v prometu. Ljubljanski potniški promet bo vozil po okrnjeni trasi in bo mesto, posebej ožji del, zaprto osem ur. Sicer pa bomo skušali z občasnimi mobilnimi zaporami v večini mesta čim bolj skrajšati omejitve v prometu," je na novinarski konferenci pojasnil predsednik organizacijskega odbora Andrej Razdrih.

Vsako leto se želijo še bolj približati največjim maratonom na svetu

Proračun prireditve je okrog milijona evrov, 25 odstotkov bo dalo mesto, 33 sponzorji, 48 pa bo prišlo od prijavnin, ki vsako leto rastejo tako kot udeležba. Gojko Zalokar, direktor maratona, je povedal, da se bo dogajanje začelo že v četrtek s sejmom Tečem na Gospodarskem razstavišču, kjer bo potekal tudi bogat spremljevalni program, predavanja in odprtje maratona ter tradicionalna "testeninka". Maraton bo potekal praktično po vseh nekdanjih ljubljanskih občinah, proga pa ima certifikat za doseganje mednarodnih norm za velika tekmovanja. Zalokar je ob tem zatrdil, da se skušajo vsako leto bolj približati največjim maratonom na svetu in se vse bolj povečuje tudi udeležb iz tujine.

Nagrada v višini 12.000 evrov je namenjena za prvo mesto, 8000 za drugo in 5000 za tretje, rekordni časi pa lahko skupni znesek povečajo tudi na 20.000 evrov. Ljubljanski župan Zoran Janković je napovedal, da bi lahko za 20. maraton prihodnje leto nagrado za zmago dvignili na 20.000 evrov, kar bi povečalo zanimanje za nastop tudi maratonce iz svetovnega vrha.

Letošnji cilj je izboljšanje rekorda v moški in ženski konkurenci

"Naš cilj je, da pri teku na 42 kilometrov v naslednjih letih pridemo do številke 5000. Tudi letos smo povabili dobre tuje tekače, zaenkrat zaradi denarnih omejitev še nimamo najboljših z osebnimi rekordi okrog dveh ur in petih minut, bodo pa v primerni formi in to zagotavlja dobre izide. Letošnji cilj je, da izboljšamo rekorda v moški in ženski konkurenci. Trije tekači bodo narekovali ritem v moški, eden pa v ženski konkurenci. Po prijavljenih izidih je ženski del močnejši, imamo pa skupini Kenijcev in Etiopijcev, kar zaradi rivalstva zagotavlja še dodatno motivacijo za boljše izide," je navedel Gabrijel Ambrožič (Atletska zveza Slovenije).

Vremenska napoved ta čas pa ni najboljša in naj bi v času tekmovanj deževalo. Zaradi razgibanega terena je proga težja, kot je bila doslej, kljub temu, da organizatorji ne vedno, kakšne izide lahko najboljši tekmovalci dosežejo, pa načrtujejo izboljšanje obeh najboljših dosežkov doslej. Leta 2011 je na 42 km zmagal Kenijec Daniel Too z rekordom proge (2:08,25). V ženski konkurenci je rekord proge Kenijka Kilel Cheptonui dosegla leta 2009, ko je zmagala s 14. časom sezone na svetu (2:25,24).