Kramar-Zupanova: Najemna pogodba za RIC je res primer negospodarnega dela občinske uprave, torej primer, kako se na občini ne bi smelo delati. Potekajo sicer pravni postopki za prekinitev te pogodbe. Ko bom županja, bom vzporedno z njimi pogledala, kaj lahko še naredimo za povrnitev morebitne škode občini. Vsekakor pa zagovarjam prekinitev pogodbe in začetek na popolnoma novih temeljih. Razmere so se namreč spremenile, po tržnih cenah je na voljo dovolj prostorov, zato zagovarjam javni razpis za najem prostorov in transparentno pogodbo.
Macedoni: Sporna pogodba je bila sklenjena leta 2011. Od takrat sedanja, tako imenovana mavrična koalicija ni imela prave volje, da razrešila stvari. Mi smo konec lanskega leta morali sami vložiti ovadbo, saj na občini za to nihče ni imel volje, čeprav so spoznali, da je pogodba škodljiva. Izvedel sem, da je prejšnji teden policija po končani preiskavi vložila tudi kazenske ovadbe, in mislim, da gre za primer sedanjega delovanja občinskega vodstva in sedanje koalicije. Menim, da je treba ponuditi drug način vodenja in delovanja občine, prav gotovo pa je treba sporno pogodbo tudi takoj prekiniti.
Kaj boste storili, če boste izvoljeni, da v prihodnje ne bi prihajalo do sklepanja podobnih pogodb?Kramar-Zupanova: Pod mojim županovanjem bomo delali transparentno, odgovorno in pošteno. Prostore bomo iskali z javnimi razpisi ter transparentno in gospodarno, tako kot je treba. Kdo bo za to jamčil? Jaz osebno, s svojo integriteto ter svojimi dosedanjimi rezultati in delom.
Macedoni: Menim, da je treba popolnoma spremeniti miselnost in način dela v občinski upravi, za kar ni dovolj, da se zamenjata samo eden ali dva obraza. Verjamem, da se lahko po enaki logiki, s katero vsako gospodinjstvo upravlja svoj denar, upravlja tudi naš skupni javni denar. Sam sem štiri leta tisto, kar sem govoril, tudi delal, volilci pa bodo presodili, ali smo tako delali vsi.
V mestni občini so veliki problemi s pitno vodo, ki jo je treba ob vsakem večjem deževju prekuhavati. Kaj bo z gradnjo dolenjskega vodovoda in kje zagotoviti sredstva?Kramar-Zupanova: Res je nedopustno, da moramo ob vsakem deževju vodo prekuhavati in po drugi strani plačevati dražje položnice. Dejstvo je, da smo v novomeški občini premalo investirali v vodno oskrbo, zato je treba zdaj nemudoma pohiteti z investicijami. Projekt hidravličnih izboljšav, za katerega naj bi pridobili sredstva iz Evropske unije, že poteka. Če sredstev v najkrajšem možnem času ne bo, bomo zagotovili lastna sredstva za saniranje vodovoda, najprej za dva vodohrana – Stopiče in Jezero, v nadaljevanju pa tudi za celoten sistem vodooskrbe.
Macedoni: Menim, da je nedopustno, da se v 21. stoletju na ravni mestne občine ukvarjamo s problemom pitne vode. Zadnjih osem let ni bilo dovolj storjenega, in zato na žalost težava ni bila rešena. Takojšnja rešitev niso vodohrani, ampak izvedba filtracije na obeh izvirih pitne vode, za kar potrebujemo dobre tri milijone evrov, ki bodo zagotovljeni prihodnje leto. Tako bo v letu in pol večji del problema rešen.
Kakšna bo usoda Glavnega trga?Kramar-Zupanova: Kako oživiti mestno jedro, je velik izziv. Na eni strani je treba urediti infrastrukturni del, torej ceste, promet, ulice, fasade in podobno, na drugi pa predvsem poskrbeti za oživitev mestnega jedra. Treba je poiskati način, kako pripeljati ljudi v mesto. Zato se zavzemam za naselitev, predvsem mladih, tudi prek kooperative stanovanjskih zadrug, ter za pripravo raznih programov in izboljšanje tako trgovskih, gostinskih kot tudi preostalih storitev, da bo mesto zanimivo tako za občane kot tudi za turiste. V sklopu tega je seveda treba urediti oziroma zgraditi tržnico, narodni dom je potreben obnove, treba je dokončati Knjižnico Mirana Jarca in preostale projekte.
Macedoni: Glavni trg je nekakšno ogledalo sedanjega stanja na občini – veliko se govori, nikoli pa se ni nič naredilo. Vedno so v igri megalomanski načrti, a na koncu ni niti majhnih korakov. Jaz zagovarjam, da je treba imeti vizijo in ji slediti z manjšimi koraki. Imamo dve glavni smeri. Eno je ureditev Glavnega trga, torej talnih površin in fasad, drugo je programska oživitev. Menim, da mora iti oboje z roko v roki, in predvidevam, da bi v letu ali dveh morali postaviti začasno zaporo in omejiti tranzit ter predvsem izboljšati prometno politiko, tako da zgradimo prvo garažno hišo in v tem smislu potem tudi začnemo celostno urejati to področje.
Če se dotaknemo še športne infrastrukture: velodrom v Češči vasi še vedno propada, občina ni pridobila sofinancerskih sredstev za gradnjo vzhodne tribune na stadionu Portoval, ustavila se je tudi gradnja zloglasne dvorane Portoval. Kateremu projektu bi dali prednost?Kramar-Zupanova: Novo mesto si kot dolenjska prestolnica zagotovo zasluži športno dvorano, vendar, kako do nje? Najprej se je treba odločiti, kakšno dvorano sploh potrebujemo, torej za kakšen namen in s kakšno vsebino, in seveda zagotoviti finančne vire. Žal bo treba narediti projekt, in potem skladno s prioritetami začeti delati. Ne morem zagotoviti, da bo športna dvorana med prvimi prioritetami, vsekakor pa želim povedati, da izjemno podpiram športnike, tudi rekreativne, in cenim njihove rezultate. Glede velodroma pa menim, da si Novo mesto kot občina, ki toliko prispeva v državni proračun, zasluži, da nam tudi država odobri kakšen projekt. Če ima Gorenjska Planico in Pokljuko, imamo verjetno tudi mi lahko večnamenski objekt, kot je velodrom. Tukaj seveda pričakujem sodelovanje tako z atletsko kot tudi s kolesarsko zvezo.
Macedoni: Če smo natančni, se gradnja športne dvorane Portoval ni začela in se tudi nikoli ne bo, vsaj ne po zdaj zastavljenih projektih, ker so nerealni, čeprav smo zanjo zapravili 3,5 milijona evrov, kar je več, kot potrebujemo za rešitev težav s pitno vodo v večjem delu mesta. Megalomanski projekti verjetno v tem trenutku niso prva prioriteta, mora pa Mestna občina Novo mesto dobiti večnamensko športno dvorano, ki bo sprejela 3000 gledalcev. Zgrajena mora biti za primerno ceno, in sicer za 8 do 10 milijonov evrov. Tudi velodrom v Češči vasi je projekt, ki ga lahko nadaljujemo, predvsem v sodelovanju z nacionalnimi športnimi zvezami – atleti in kolesarji – saj je to projekt, ki je predimenzioniran zgolj za novomeško občino.
Novomeška občina je zadnji razpis za oddajo neprofitnih stanovanj objavila leta 2007. Kako boste reševali omenjeno problematiko?Kramar-Zupanova: Absolutno bo morala občina sodelovati pri gradnji neprofitnih stanovanj, predvsem za mlade. V prvi vrsti vidim možnost stanovanjske zadruge, tudi v sklopu oživitve mestnega jedra. Vsekakor je treba ugotoviti, kakšno je razmerje s stanovanjskim podjetjem Zarjo – katerega solastnik je mestna občina – in kakšna je njegova vloga pri gradnji tudi neprofitnih stanovanj.
Macedoni: Novomeška občina ima v lasti podjetje, ki tudi upravlja neprofitna stanovanja. Na žalost je v zadnjih dveh mandatih podjetje raje kupovalo zemljišča na Primorskem in vlagalo v delnice gospodarskih družb. Mislim, da moramo podjetje vrniti k osnovnemu poslanstvu – zagotavljanju stanovanjske politike v Novem mestu, kamor sodijo tudi neprofitna stanovanja. To podjetje bi moralo tudi prevzeti reševanje problema parkirišč, torej gradnjo katere od garažnih hiš.
Kakšne pa so možnosti za razvoj turizma v mestni občini?Kramar-Zupanova: Novo mesto bi morali promovirati kot mesto ob vodi in poskrbeti za dogajanje ob reki Krki. Treba je poskrbeti za razvoj in oživitev mestnega jedra, urediti arheološki park kot mesto situl in podeželski turizem, zidaniški turizem. Možnosti vidim še v povezavi z obema toplicama, Šmarješkimi in Dolenjskimi.
Macedoni: V prvi vrsti moramo v mestni občini ustvariti okolje, ki bo prijazno za bivanje in delo, ter potem določiti našo strategijo turizma – rdečo nit, s katero bomo privabili obiskovalce. Trenutno ne poznam boljšega predloga, kot je naša arheološka dediščina. Rdeča nit bi torej bila gradnja arheološkega parka Marof.