Precejšnja oddaljenost od prestolnice pomeni, da je med obiskovalci bogatih in imenitnih galerijskih zbirk bolj malo tistih, ki bi si jih ogledali denimo med popoldanskim sprehodom. Večina se jih mora v Kostanjevico odpraviti načrtno, s posebnim namenom. Teh pa je zaradi splošne krize vse manj. Direktor galerije Bojan Božič pravi, da bodo ob koncu letošnjega leta lahko zadovoljni, če jih bodo našteli 15.000, kar bi predstavljalo 60 odstotkov lanskoletnega števila, o nekdanjih časih, ko so našteli tudi 38.000 obiskovalcev, lahko le sanjajo.
Nič več avtobusov s šolarji
Nekoč precej številni obiskovalci iz Italije, Nemčije, Belgije, Nizozemske in predelov nekdanje Jugoslavije so danes prej izjema kot pravilo, še pred nekaj leti številni avtobusi upokojencev so se izjemno skrčili, zaradi krčenja financ na področju šolstva skupin osnovnošolcev in srednješolcev iz oddaljenejših krajev Slovenije skorajda ni. Kljub temu da se galerija ponaša z najpopolnejšimi zbirkami del začetnikov slovenskega ekspresionizma, kot sta France in Tone Kralj, da praktično edini v Sloveniji predstavljajo dela Jožeta Gorjupa, Franceta Goršeta in Zorana Didka, da premorejo bogate stalne razstave stvaritev Božidarja Jakca, Bogdana Borčiča in Janeza Boljke, se najdejo obiskovalci, ki se jim zdi bore tri evre vstopnine za vodeni ogled za odrasle preveč in bi z osebjem galerije radi barantali.
Bližajoče se obdobje nizkih temperatur morebitne obiskovalce še dodatno odganja, saj razstavni prostori niso ogrevani. Kljub temu letni znesek izdatkov za energijo in druge komunalne storitve dosega 30.000 evrov. Pred leti, ko so sodili še pod krško občino, so v Kostanjevico nameravali pripeljati ogrevanje na zemeljski plin, a so nato ostali brez njega. Pred dnevi smo na severozahodni strani nekdanjega kostanjeviškega cistercijanskega samostana, ki daje streho galeriji, opazili vrtino in stroje ob njej, kar zbuja upanje, da se v smeri reševanja problematike ogrevanja vendarle nekaj dogaja. »Res je, gre za projekt ogrevanja s pomočjo toplotnih črpalk. Želimo, da bi projekt v letu ali dveh tudi končali, kar je pomembno tudi v smislu zagotavljanja ustreznih prostorov za hranjenje umetnin, ki jih predpisuje stroka,« pravi Božič, ki bo prihodnjih nekaj tednov s posebno vznemirjenostjo čakal na odločitev tako imenovanega norveškega sklada za financiranje projektov, od katerega pričakujejo poldrugi milijon evrov nepovratnih sredstev za obnovo zdaj praznega zahodnega trakta.
Ob obnovi končno do centralnega ogrevanja
Nekdanje samostansko poslopje, ki je po dolgotrajnem denacionalizacijskem postopku za ceno nekaj nad dva milijona evrov v obliki državnih obveznic, kolikor jih je prejela ljubljanska nadškofija, zdaj dokončno v državni lasti, je bilo namreč med drugo svetovno vojno in povsem nepotrebno takoj po njej precej razdejano in opustošeno. Obnova objekta tako po majhnih obrokih poteka že od petdesetih let prejšnjega stoletja. Neobnovljen je ostal le še omenjeni zahodni trakt, ki so ga dolga leta predstavljali zgolj goli zidovi, v vsakem od treh etaž pa ponuja po 600 kvadratnih metrov uporabnih prostorov. »Za njegovo dokončno obnovo bi potrebovali dva milijona evrov, s katerimi bomo med drugim uredili talno ogrevanje, osvetlitev in pročelje. V skladu z razpisnimi pogoji norveškega sklada bomo, če bomo izbrani, v tem traktu, imenovanem stara prelatura, pripravili razstavo norveške sodobne umetnosti ter razstavo o vlogi in pomenu menihov cistercijanov v širšem prostoru, ki so ga nekoč pokrivali. Pridobili bomo tudi večji prostor za prirejanje odmevnejših občasnih razstav, saj takšen prostor zelo pogrešamo, in uredili dostop za invalide,« del prihodnjih načrtov razkrije Božič, ki je prepričan, da za pridobitev omenjenih sredstev galerija izpolnjuje vse pogoje, obenem pa se zaveda, da niso edini prosilec in da bo konkurenca huda.
V kostanjeviški galeriji poleg stalnih zbirk ponujajo tudi občasne razstave v samostanski cerkvi, lapidariju in Lamutovem likovnem salonu v starem mestnem jedru na otoku sredi Krke, kjer so konec minulega tedna odprli zanimivo razstavo z imenom Pogled 7 – Popolnoma sveže, ki ponuja pogled na sodobno slovensko likovno umetnost doma in v zamejstvu.
