Na aprilskem občnem zboru, ki je potekal v veliki tajnosti, je predsedniške vajeti RK Krim Mercator iz rok Bojana Petana prevzel Goran Bojović, predsednik upravnega odbora ljubljanskega podjetja Javna razsvetljava. Dobil je štiriletni mandat, prav tako člani izvršilnega odbora: Andrej Malgaj, Boštjan Berčan, Deja Doler Ivanović in Marko Hočevar. Takrat naj bi uradni minus v klubski blagajni znašal okoli 800.000 evrov, a po tem, ko so iz omar začeli padati okostnjaki, se je izkazalo, da denarna luknja presega milijon evrov!
Takratni direktor Goran Dujić (edini od članov prejšnjega vodstva je imel veljavno pogodbo) je po zamenjavi oblasti ostal brez vseh pooblastil in odšel na bolniško. Novi predsednik Bojović se že od prvega dneva iz le njemu znanih razlogov izogiba novinarjev in javnosti, kar je ob začetku ponovnega Krimovega rojstva nenavadno. Namesto da bi se izpostavil kot vodja novega projekta in pojasnil vizijo (cilje, načrte), se vztrajno izogiba sedmi sili. To je sicer njegova legitimna pravica, a je odločitev za medijski molk vseeno čudna. Potem ko so v klubu prisilno utišali Dujića, je za komuniciranje z javnostmi edina pooblaščena nekdanja Krimova rokometašica Deja Doler Ivanović.
Odvetniški dopis iz Maribora
»Goran Dujić? Pri nas je uradno končal in nima nič več z našim klubom. V novi klubski strukturi ni predvidena funkcija direktorja kluba in je ne bo več. Vsaj za zdaj ne. In to iz več razlogov: vsi v izvršilnem odboru smo zelo aktivni in vsak ima svoje področje, veliko nalog sta nase prevzela generalna sekretarka in vodja ekipe, Marta Bon pa ni le trenerka, ampak ima tudi veliko menedžerskih sposobnosti. Tako vsak doda svoj kamen v mozaik delovanja kluba in za zdaj ni potrebe, da bi imeli še direktorja,« pojasnjuje Deja Doler Ivanović, zadolžena za stike z javnostmi in organizacijsko delovanje kluba.
Dopis igralkam in drugim upnikom, ki ga je poslala odvetniška pisarna iz Maribora, katere solastnik in odvetnik je »pooblaščen za finančno sanacijo rokometnega kluba Krim«, kot je navedeno v podpisu, je bil konec maja eden prvih korakov k sanaciji kluba. V vljudnostnem dopisu je bila tudi predlagana finančna poravnava (predlog sporazuma o poplačilu medsebojnih obveznosti) in med drugim zapisano: »Predlagana poravnava predstavlja skupaj okrog 80-odstotno poplačilo dogovorjenega plačila za sezono 2013/14. To je največ, kar je klub zmožen poplačati v dani finančni situaciji. Če sporazuma ne bomo dosegli, so vprašljivi tudi prihodnji prihodki kluba, zato klub ne bo mogel poplačati niti predlaganega zneska.« Ponudba je bila vsekakor korektna in konkretna, še posebno, če se spomnimo rokometnih zgodb Maribora Branika (ponujeno poplačilo le nekaj odstotkov dolgov) in Cimosa, kjer so se ali se bodo vsi upniki obrisali pod nosom za ves denar. In še bolj ob dejstvu, da so imele nekatere zdaj že nekdanje Krimove vrhunske rokometašice mesečne plače, ki so se približevale znesku 10.000 evrov.
V Krimovi praksi je to neuradno pomenilo, da so se menda prav vse igralke, ki so jim takrat dolgovali najmanj šest mesečnih plač, odrekle dvema v dobro kluba, preostanek pa naj bi (ob sicer delnem takojšnjem poplačilu) dobile v 24 mesečnih obrokih. »Z veliko večino igralk nam je uspelo skleniti dogovore oziroma poravnave. Z nekaterimi, teh je le peščica, smo še v pogovorih in zelo blizu dogovora. Pri vseh igralkah ponujeni odstotek seveda ni enak, v povprečju pa gre za 70 do 80 odstotkov,« ocenjuje Doler-Ivanovićeva. A veliko težavo predstavlja davčni dolg, kajti na osnovi podpisanih pogodb in neizplačil kluba so igralke davkariji dolžne velike zneske. Le za primer: ena izmed tujk, ki je medtem že zapustila Ljubljano, dacarjem menda dolguje več kot 35.000 evrov. In če se bodo uresničile besede Doler-Ivanovićeve, da so blizu dogovora tudi z drugimi igralkami, potem ne bo nič od tožb, o katerih so posameznice še nedavno razmišljale, da bi tako le prišle do svojega zasluženega denarja.
Proračun manj kot milijon evrov
Po najnovejših podatkih ima klub okoli 750.000 evrov poslovnih obveznosti in približno 76.000 evrov finančnih obveznosti. V letih 2010, 2011 in 2012 je pozitivno posloval, v lanskem letu pa spet negativno. »Lahko se pohvalimo, da pridno in v dogovorjenih časovnih rokih poplačujemo dolgove in sočasno uspešno poslujemo. Z večino upnikov smo se uspešno dogovorili in pokazali so, da nočejo, da bi se klub s takšno tradicijo, uspehi in zgodovino spremenil v prah. Dolg se je zmanjšal za nekaj odstotkov, predvsem na račun dogovorov z upniki in njihovega posluha za naše težave. Po dolgem času, ko smo bili že na robu propada in so sledili turbulentni časi, je velika stvar, da se lahko ekipa in stroka posvetita le rokometu,« dodaja Doler-Ivanovićeva, vodja mladinskega pogona in trenerka mlajših selekcij. Ob tem ni nezanemarljiv podatek, da je Krim v zadnjih letih zgolj iz naslova dotacij iz proračuna in drugih javnih sredstev letno dobival okoli 500.000 evrov.
A pot do rešitve kluba, ki letos praznuje 30-letnico delovanja, je še dolga, čeprav sogovornica zatrjuje, da bo sanacija končana v dveh ali najpozneje treh letih. V lanskem letu je imel klub okoli 2,2 milijona prihodkov, eden izmed razlogov za negativno poslovanje pa so tudi zelo visoki stroški storitev. Za minulo sezono 2013/14 je načrtovan proračun znašal okoli 1,8 milijona evrov, v letošnji bo vsaj za polovico manjši. »A upoštevati je treba, da bo šel velik del letošnjega proračuna za poplačilo dolgov. Dobra polovica letošnjega proračuna bo namenjena tekočemu poslovanju kluba, ostanek sredstev pa za plačilo grehov iz preteklosti,« napoveduje Doler-Ivanovićeva. Potrdila je, da ima klub z Mercatorjem veljavno pogodbo še za letošnjo sezono (seveda z nižjim zneskom kot v preteklosti), vprašljivo pa je, kako se bodo v prihodnje sponzorsko odzvali novi hrvaški lastniki najboljšega soseda.
