Dobro znanje ne enega, temveč več tujih jezikov, s tem pa čim večja odprtost v svet je za majhne eden od prvih pogojev za gospodarsko uspešnost. Gospodarska uspešnost pa je temeljni pogoj za to, da bomo v Sloveniji in v tem globaliziranem svetu, kjer vsi postajamo manjši, lahko ohranili vse tiste kulturne ustanove, ki so neposredno ali posredno povezane s slovenščino. In to z založbami in časopisi vred. Prav je, da jih imamo, zelo prav, vendar veliko stanejo, še več pa bo stalo, da jih ohranimo in da postanejo (še) kakovostnejše. Zato so jeremijade, češ da se bo s prevelikim učenjem tujih jezikov okrnila slovenščina, predvsem floskule. Za njimi se skrivajo nevednost in/ali predvsem piskrčki osebnih in skupinskih interesov. Ti ožji interesi se v Sloveniji praviloma utemeljujejo z zanosnim, vendar meglenim razglašanjem tako imenovanega nacionalnega interesa. V obrambnem nacionalizmu 19. in 20. stoletja vzgojeno ljudstvo temu rado prisluhne. Dejansko pa je zelo dobro znanje tujih jezikov za prebivalce Slovenije eden najpomembnejših nacionalnih interesov. Finance
Bojan Grobovšek nekdanji novinar in diplomat