»Sodobni odvetniki zmagujejo v pisarni in ne na sodišču«

Brez sodne dvorane

»Zgodnjo nevtralno oceno spora podajo nekdanji sodniki, praviloma so to nekdanji ustavni sodniki in vrhovni sodniki. Stranka, ki je že v kakšnem sporu, ki že je ali pa še ni na sodišču, postavi na mizo vse argumente, svoje in nasprotnikove. Nekdo, ki ima dolgoletno sodniško izkušnjo, na koncu oceni: imaš prav – nimaš prav, boš uspel – ne boš uspel.«

Kot v ameriških filmih, ko gre za ločitve ali za kakšne velike odškodnine. Usedejo se za mizo…

»Seveda se je ta oblika postopka razvila v ZDA, kjer se je razvila večina dobrih oblik reševanja sporov, saj pri njih konča na sodišču le en odstotek sporov. Pri nas zgodnjo nevtralno oceno izvajamo samo v našem centru, pravzaprav smo edini v celi regiji. Razlika med ZDA in Slovenijo je ta, da v ZDA običajno obe stranki skupaj naročita takšno oceno, pri nas pa jo naroči samo ena stranka zase.«

Koliko ljudi dela v centru?

»Šest nas je redno aktivnih v centru, imamo pa približno 120 pogodbenih sodelavcev – strokovnjakov za različna področja, ki izvajajo postopke reševanja sporov in svetovanje. Med njimi so tako Slovenci kot tujci, ki pa niso samo pravniki, so tudi npr. ekonomisti, finančniki, izvedenci različnih tehničnih strok… Dobro storitev lahko nudiš le, če imaš širok nabor strokovnjakov. Ne zadevajo vsi spori samo interpretacijo prava.«

Odvetniki brez dela?

Če stranka ne gre s sporom na sodišče, bo odvetnik ostal brez kruha.

»Dobri odvetniki stranki pomagajo hitro rešiti spor, tisti pa, ki tega pravila še niso osvojili, jih vlečejo na sodišče. V odvetniški praksi, predvsem v Odvetniški pisarni Mira Senice in odvetniki, v kateri sem delala, sem se naučila, da je najboljša reklama za odvetnika zadovoljna stranka. Ta pa je zadovoljna, če spor reši hitro. Sodobni odvetniki rešujejo spore v pisarni, na sodišču pa le takrat, ko res ni nobene druge možnosti.«

Prej ste omenili vašo nekdanjo odvetniško pisarno. Tam vas ni več. A to pomeni, da niste več partnerica Mira Senice?

»Seveda ne. Midva sva še vedno eno.«

Kdo se s kom ukvarja?

Pa še malo politike oziroma tistega o županih LDS.

» Z vsemi zdaj izvoljenimi župani, ki so bili ali še so LDS, pa tudi s tistimi, ki čakajo na drugi krog, sem sodelovala, poznamo se… In sem jim čestitala, še vedno imamo dobre odnose.«

S politiko nimate odnosov?

»Samo z ljudmi, saj smo bili dobra ekipa.«

Kaj pa politika, se ukvarja z vami?

»Ne, prej bi rekla, da se še vedno ukvarjajo z mano tisti, ki bolj ali manj profesionalno komentirajo politiko in me vsake toliko časa 'potegnejo ven'… Kaj hočem, moje ime očitno še vedno pritegne bralce.«

Kako se počutite, ko so vsi vaši grehi celo pravnomočno zavrnjeni? Zadoščenje?

»Zadoščenje morda ni prava beseda. Nič ne more popraviti laži, ki so bile izrečene, in krivic, ki so bile storjene, ne samo meni, temveč tudi mojih najbližjim in sodelavcem, ki so bili potegnjeni v ta vrtinec skupaj z menoj.

Moj oče me je vedno učil, da se stvari slej ko prej postavijo na svoje mesto in ti zaključki so predvsem to: postavljajo stvari na svoje mesto ter pomagajo zapirati neka poglavja iz preteklosti.«

Ženske proti moškim

Nedavno je bila v Sloveniji Poonam Barua, ustanoviteljica in direktorica Will foruma iz Indije. O gostji bi lahko spisali poseben prispevek, zanimivo pa je, da je na isti okrogli mizi sodelovala tudi Katarina Kresal in vendarle ni šlo brez njenih političnih izkušenj.

Dejali ste, da »v politiki pravila postavljajo moški, ki so za razliko od žensk za uspeh pripravljeni storiti marsikaj, tudi svoj uspeh postaviti pred uspeh države«. Očitno bomo še kakšno rekli o politiki.

»Najprej moram povedati, da je gospa Barua zelo močna osebnost. Ustanovila je forum, ki ima izjemen vpliv – ne le v Indiji, temveč tudi v svetu. Njen namen in namen njenega foruma je ustvariti enake možnosti za delo in za razvoj za vse, tako za moške kot za ženske. Je pa sicer bolj usmerjena v gospodarstvo, v vodenje v gospodarstvu. Pa ne gre zgolj za to, da bi dosegli uravnoteženo število moških in žensk v vodstvih korporacij, temveč za enake pogoje za delo, ki moškim in ženskam omogočajo enake možnosti za uspeh.«

A ženske, ki bi rade uspele v Sloveniji in ne samo v politiki, imate pomembne nasprotnice tudi med ženskami – nekakšni dve fronti.

»Vse je stvar razvitosti družbe. Nekoč je bilo nenavadno, da imamo ženske na vodilnih položajih, danes to ni več. In to se tiče tudi odnosa žensk do žensk v politiki. Bile smo eksotika, zdaj niti ne več. Spomnite se: ženska, pa notranja ministrica! In danes? Vmes smo imeli celo predsednico vlade, ministrico za obrambo, spet imamo notranjo ministrico… Je pa res, da smo ženske na nekaterih pozicijah še vedno deprivilegirane in pričakujemo več podpore od žensk.«

Ni pa nujno, da to podporo tudi dobite.

»No ja, ženske znajo biti včasih zelo ostre. Vendar osebno nimam takšnih izkušenj, vsaj iz politike ne, dobro sem sodelovala tudi s kolegicami iz drugih strank in ne morem reči, da smo si metale polena pod noge. Po začetni zadržanosti pa sploh.«

Zanimiv niz slik: Katarina Kresal, Alenka Bratušek, zdaj Vesna Györkös Žnidar. Kako doživljate vse to, ne le fiasko v Bruslju, kako opazujete te ženske usode?

»Seveda sem spremljala Bratuškovo, saj je bila naša prva predsednica vlade in s tem je na splošni ravni dojemanja slovenske politike padlo kar nekaj tabujev. Gotovo je uvedla nov način dela in v določenem obdobju umirila strasti na politični sceni.

Menim, da je v tem obdobju imela dovolj miru in medijske podpore, da je lahko normalno opravljala svoje delo, kar je sledilo temu, ko ni bila več predsednica vlade, pa je bilo na trenutke tudi povsem nerazumno.

Na tem mestu se ne spuščam v presojo korektnosti ali nekorektnosti njenih postopanj, govorim o tem, da so bile nekatere reakcije okrog nje potencirane do absurda in česa takega v razmerju do moških še nismo videli.«

Bitko je zgubila z moškim.

»V politiki bo še dolgo časa tako, ker je v politiki moških pač bistveno več. Morda bi kljub izgubi bitke lahko dobila vojno, če bi stvari peljala drugače, vendar se je odločila za poteze, ki so odnos medijev in javnosti čez noč obrnile proti njej. Tudi ti nenadni obrati v odnosu do posameznih politikov so, se mi zdi, še posebnost naše družbe.«

Ženske v politiki

Ženske v slovenski politiki očitno in večinoma še nimate dovolj kondicije za spopadanje z moškimi?

»Morda tudi to. Premalo žensk je šlo skozi to 'proceduro', da bi po eni strani znale predvidevati, kakšne reakcije lahko zbudijo določene poteze, če si ženska, po drugi strani pa pravila, vsaj za zdaj, zaradi številčne premoči še vedno pišejo moški, zato je jasno, v čigavo korist so.«

So premalo preračunljive?

»Ženske pač funkcioniramo drugače, kolegi se tega pogosto ustrašijo, saj slovenska politika ni odprta za spremembe. Kar poglejte že leta in leta isti vzorci delovanja in več ali manj isti obrazi.«

Je vaša odsotnost iz politike navidezna ali nedvomna?

»Kar delam, delam stoodstotno, tak je bil tudi moj umik iz politike. Ne maram sedenja na dveh stolih, zato v delo Evropskega centra za reševanje sporov usmerjam vso svojo energijo in znanje.«

Kaj bi rekli gospe Györkös, če bi vas, po nemarnem kajpada, poklicala in povprašala o vaših izkušnjah v notranjem ministrstvu?

»Ni me poklicala. Sicer pa, zakaj ne bi nekomu pomagala s koristnimi nasveti – pa če je levi ali desni.«

Kaj je v ljudeh takega, da ko zasedejo neki položaj, so takoj prepričani, da vedo vse?

»Ne vem, če je to vedno res. Sploh pa ko nastopiš takšno funkcijo, zelo hitro ugotoviš in se zaveš, kako zahtevno je to delo. Takrat je predvsem pomembno, da si izbereš dobro ekipo sodelavcev, ki znajo biti tudi kritični in jasno povedati svoje mnenje.«