Od takrat se je svet demokratiziral, ekonomsko razvijal, države so ustvarjale nove in nove organe za preprečevanje vojn in ohranjanje miru, kot punčico očesa so varovali detant, znanost je z ogromnimi koraki stopala naprej. Spreminjalo pa se je tudi potovanje z letalom. V jeklene ptiče tlačijo vse več potnikov in zgolj zaradi varnosti še niso uvedli stojišč in sprevodnika, ki bi se drl, naj se potniki pomikajo proti izhodu. Zdaj potniki, oblečeni, kot bi prišli z vaške veselice, že na osmem tisočaku začnejo vleči iz nahrbtnikov ocvrta bedrca. Obred, ki je bil rezerviran za potovanje z vlakom. Nekoč očem in želodcem mili obroki so danes, če sploh so, po videzu in okusu postali nutricionistična potegavščina. Danes na letalu nastane splošno rajanje, če potnikom razdelijo miniaturne vrečke z arašidi. Nasmeh posadke pa je redek kot kisik na Himalaji. Dobro, to še nekako lahko pripišemo potrebi po varčevanju, kajti če pilotom ne dajo 22.000 evrov plače, bo za krmilom besen kapitan, kar ni niti malo prijeten občutek. Toda od takrat do danes se je potovanje z letalom postopoma spreminjalo v nočno moro. Zaradi varnosti!
Najprej so nam pobrali kovinski jedilni pribor in ga nadomestili s plastičnim, razen v poslovnem razredu, ker tam ni teroristov. Že doma sedemkrat pretipamo vse žepe in stresemo na mizo vsebino toaletne torbice, da se slučajno ne bi kje znašlo morilsko orožje – pilica za nohte. Bog ne daj, da bi imeli pri sebi stekleničko z več kot decilitrom in pol tekočine, sicer nesrečnika čaka tortura – pred varnostniki je treba tekočino zavreči ali spiti, če pa gre za lepotilni tonik, se pred vstopom v letalo z njim namazati po vsem telesu, da dragotina ne bi šla v nič. Čakajoč v vrsti na varnostni pregled se potimo ob misli, da smo si v naglici obuli stare nogavice z luknjo, saj se je treba pred strogimi varnostniki sezuti in je res šlampasto, da korakamo po letališču s smrdljivimi luknjastimi nogavicami. Pri tem si še ponižujoče z eno roko držimo hlače, ki lezejo proti kolenom, ker je treba sneti tudi pas, v drugi pa tiščimo potni list in prepustnico za vkrcanje. Nato so si omislili telesne skenerje, ki vas na ekranu razgalijo do kosti pred muzajočimi se varnostniki, ki sklepajo stave, ali je kepa v debelem črevesu eksploziv ali pa včerajšnji golaž z vampi.
In najnovejše: na letališčih osebki v skafandrih potnikom zaradi nevarnosti ebole v nosu izmerijo telesno temperaturo, vsi pa so navdušeni, da jim tega ne počnejo na primitiven način – s termometrom v ta zadnji. Ker zgolj temperatura ni edini dokaz okuženosti, lahko v kratkem pričakujemo, da bodo potnikom na letališčih opravili tudi krvne in urinske teste, ultrazvok in magnetno resonanco. Zaradi varnosti. Skratka, vrnitev k vlakom je neizogibna. Tam se še vedno dobro je in pije in nihče vas ne nadleguje, razen sprevodnika, pa še ta samo enkrat. Za zdaj.
