Vlada je doslej sprejela dvanajst državnih prostorskih načrtov (DPN) za gradnjo visokonapetostnega električnega omrežja, po domače daljnovodov. V povprečju sprejemanje državnega prostorskega načrta traja vsaj pet let, načrt za 400 kV daljnovod Beričevo–Krško pa so sprejemali skoraj deset let. Podobno dolgo tudi DPN za »prekmurski« daljnovod in za tistega med Cirkovcami in Pincami. A sprejetje načrta še zdaleč ni konec zgodbe. Od vseh dvanajstih, ki že imajo potrjen DPN, so zgrajeni le trije: Beričevo–Krško, Toplarna–Polje–Beričevo in Beričevo–Trbovlje. Drugi še čakajo na zgraditev, kot tudi sedem daljnovodov, za katere se DPN šele pripravlja.

Vsi proti daljnovodom

Glavni oviri pri umeščanju daljnovodov v prostor sta po besedah Aleša Kregarja iz Elesa nepredvidljivost prebivalcev in lokalne skupnosti ter prekomerni omilitveni ukrepi zaradi zaščite narave. Ali so strahovi ljudi pred daljnovodom res upravičeni? »Država načrtuje spremembo 220 kV daljnovoda mimo naših hiš v 400 kV daljnovod Beričevo–Divača. Koridor je širok le 80 metrov, v bližini sta šola in vrtec s tisoč otroki. Tak daljnovod ves čas oddaja tisti značilni brneči zvok. Neprestano! Da o sevanju sploh ne govorim,« je dejala Marjeta Trobič iz civilne iniciative Proti severni trasi.

Daljnovod Beričevo–Divača je šele v fazi preverjanja variant, a kot je dejala Ana Vidmar z ministrstva za infrastrukturo, se povsod, ne samo pri tem daljnovodu, srečujejo z nasprotovanjem ljudi v smislu »samo pri nas ne«. Zakaj daljnovoda ne preusmerijo v zemljo? »Gre za hude tehnične ovire, drago vzdrževanje, krajšo življenjsko dobo. Za 220 kV daljnovod še nekako gre, stroški so tu višji za nekajkrat. Pri 400 kV daljnovodu, kjer je treba graditi pravi predor in vanj položiti kable, pa so stroški v primerjavi z daljnovodom nekaj desetkrat višji,« je povedal Aleš Kregar iz Elesa. Za primerjavo: cena daljnovoda Beričevo–Krško je bila okoli 750.000 evrov na kilometer. Če bi ga »kablirali«, bi bila cena na kilometer višja od štirih milijonov. Če letos pozimi ne bi imeli zgrajenega daljnovoda Beričevo–Krško, bi bila med žledolomom vsa Ljubljana vsaj mesec dni brez elektrike oziroma z moteno oskrbo.

Precej bolj sevajo gospodinjski pripomočki

Vplive na okolje, predvsem na ljudi, merijo na Inštitutu za neionizirna sevanja. Posebej dragocene so bile meritve v času žledoloma, ko so bili daljnovodi ugasnjeni in so lahko opravili primerjave. Za ljudi je bolj kot sevanje električnega nevarno sevanje magnetnega polja. V javnosti se največkrat pojavlja skrb, da elektromagnetno sevanje povzroča raka. To sicer ni dokazano, nekatere raziskave pa so pokazale na povečano verjetnost otroške levkemije, če je otrok dalj časa izpostavljen povprečnim 24-urnim sevanjem, višjim od 0,4 mikrotesle. In kakšne so izmerjene vrednosti? Za začetek: sevanje, ki ga povzroča sušilnik za lase, je lahko tudi do 2000 mikrotesel na razdalji treh centimetrov!

»Pri osnovni šoli Vižmarje - Brod, ki je od 220 kV daljnovoda oddaljena 60 metrov, ni bilo razlike med količino sevanja, ko je daljnovod deloval in ko je bil ugasnjen. Pri neki hiši, ki je le 13 metrov stran od 400 kV daljnovoda, pa so bile izmerjene razlike precejšnje. Najvišje sevanje je lahko doseglo tudi 11 mikrotesel. Povprečno pa se je še vedno gibalo pod mejnimi vrednostmi, ki pri nas veljajo za prvo varstveno območje okoli daljnovoda, se pravi 10 mikrotesel,« je povedal dr. Peter Gajšek z Inštituta za neionizirna sevanja in ob tem dodal, da so na zadnjem sedežu električnega vozila, kamor ponavadi damo otroka, izmerili od 3,28 do 10 mikrotesel magnetnega sevanja, torej podobno kot če bi stali deset metrov stran od daljnovoda. »Treba je torej gledati na celotno sliko,« je še poudaril Gajšek, ki je bil eden od predavateljev na seminarju fakultete za elektrotehniko na temo daljnovodov in zdravja.

Pri umeščanju daljnovodov je torej treba biti previden zaradi vplivov na okolje, predvsem na ljudi, in kot je razložil dr. Blaž Valič z istega inštituta, ravnati po načelu previdnosti. »Največkrat se z malo stroški in brez pretiranega dela da močno omiliti stopnje sevanja. To lahko naredimo z optimalno postavitvijo faz, geometrijo stebrov in podobnim, kar se pri sodobnem načrtovanju že upošteva. Za primer smo pri nas izmerili sevanje starega transformatorja v kleti nekega bloka. V dnevni sobi nad njim so meritve pokazale celo do 15,6 mikrotesle maksimalnega sevanja. Že z nekaj manjšimi preventivnimi ukrepi, ki smo jih predlagali in so jih izvedli, se je ta številka zmanjšala za desetkrat.«

Energetika