Sredi polj blizu Kamnika je bilo na nebu še kako pestro. Radijsko vodene rakete so frčale v zrak in zlagoma prihajale nazaj na zemljo, ptice roparice so krožile nad polji, vsake toliko pa je v ozadju proti Brniku priletelo še potniško letalo. Oči so bile večinoma uperjene v zrak, medtem ko so številni udeleženci mednarodnega tekmovanja v raketnem modeliranju Ljubljana Cup v šotorih še pridno sestavljali in pripravljali svoje favorite. Pri izdelovanju raket je namreč treba upoštevati vse njihove fizikalne in druge lastnosti: materiale – najmanjši modeli tehtajo le osem gramov –, aerodinamično obliko, moč motorjev, način pilotiranja in način vrnitve na zemljo, ki je seveda prav tako bistvena. Pristanek je mogoč s pomočjo rotorja, padal, ki jih je prav tako lahko več, ali trakov. Tekmovanje maket je sploh kraljevsko, ker ob vzletu in letu ocenjujejo še podobnost z originalom, kompleksnost in videz modela, za posebne učinke, kot je število padal, več motorjev ali dodaten dim, pa se dobi še dodatne točke.
Tisoč in več ur dela
Vsi modelarji se s tem ukvarjajo ljubiteljsko, a mnogi med njimi v svoj konjiček vseeno vložijo ogromno dela, saj modele, večinoma pa tudi vse sestavne dele, ustvarijo sami. »Pravilnik zahteva, da je lastnik sam tudi graditelj modela. Nekatere makete so res vrhunske in njihovi stvaritelji vanje vložijo tudi po tisoč in več ur dela, potrebnih pa je tudi veliko znanja in veščine,« je pojasnil Jože Čuden, predsednik Astronavtsko-raketarskega kluba Vladimir M. Komarov (ARK Komarov), ki letos praznuje 45-letnico obstoja in tudi organizira tekmovanje Ljubljana Cup. Je med najuspešnejšimi klubi te vrste, saj so si njegovi člani na letošnjem svetovnem prvenstvu v Bolgariji priborili osem medalj.
V sodelovanju z učitelji tehnike se ukvarja tudi z izobraževanjem otrok o modelarstvu. Čuden pravi, da je učenje tehničnih sposobnosti nasploh pomembno, modelarstvo pa je zaradi hitrega in atraktivnega učinka še posebej privlačno in tako pomaga spodbujati otroke k ukvarjanju z naravoslovjem. Pri tem je zelo uspešen največji češki modelarski klub RMK Krupka, ki ga je v Sloveniji zastopala Vera Pavkova, tudi sama učiteljica tehnike, sicer pa članica žirije tekmovanja. »Celi razredi z učitelji preživijo dopoldne pri nas v klubu namesto v šoli in se spoznavajo z modelarskimi spretnostmi, zgodovino potovanj v vesolje ter si ogledujejo modele. Potem ustvarijo svoje, ki si jih lahko odnesejo domov,« je razložila in svojo predanost pokazala še na vzletišču, ko je z desetletnim varovancem uspešno pripravila vzlet ene od maket.
Leteča božična zabava
Tudi podpredsednik ARK Komarov, Britanec Stuart Lodge, ki se že dvajset let redno udeležuje ljubljanskega tekmovanja, je bil zelo vesel, da njihove aktivnosti privabljajo veliko mladih, saj »brez njih nobena dejavnost nima prihodnosti«. Prej je bil uspešen tekmovalec z okrog osemdesetimi uvrstitvami na zmagovalni podij, zdaj pa je sodnik, med drugim tudi na prestižnem tekmovanju maket. »Preizkusil sem se že v številnih kategorijah, najbolj ljube pa so mi makete. V tej kategoriji se zadnja leta dogaja ogromno zanimivih stvari in tekmovalci so z vrhunskimi maketami številnih raket dejansko veliko prispevali k ohranjanju zgodovine vesoljske tehnologije,« je pojasnil in dodal, da sodniki pred sojenjem pregledajo tudi načrte za makete. Kakovost je bila tudi letos izjemno visoka, njemu osebno najljubši model pa je bil ruski prototip V5 vertical, ki mu je prislužil tudi največ nagrad in slovi po »najbolj počasnem in avtentičnem vzletu«.
Posebna kategorija so, »za sprostitev po končanem tekmovanju«, tako imenovani šov modeli. Najbolj uspešen v tej kategoriji je Lodgev britanski kolega John Jacomb, ki je zadnja tri leta tukaj vselej pobral prvo nagrado, niti enkrat v zadnjem desetletju pa ni ostal brez medalje. »Šteje predvsem izvirnost. Večino časa, tudi po več mesecev, porabim, da tuhtam o ideji, izvedba pa mi potem vzame kaka dva tedna, saj prav vsak del pripravim sam. Uživam v izdelovanju nenavadnih stvari, ki poletijo,« je povedal Jacomb. Letos je ustvaril po britanskih hitrih lokomotivah poimenovani in lepo dodelani »The Ljubljana Flyer«, ki se ponaša z zakrilci iz dima, lani pa je slavil z Ljubljansko božično zabavo, na kateri je upodobil vse – od odojka z zelenjavo in sadjem do slovenskega piva na mestu zakrilc. Ljubljana Cup se sicer ponaša s prav posebnim šov modelom. »Stoji tam doli,« je Čuden pokazal proti improviziranemu stranišču na štrbunk v grobih oblikah rakete. »Vse tri dneve tekmovanja je v uporabi, ima pa zelo močan raketni pogon, s katerim za zaključek tekmovanja poleti. Leti kakšnih trideset, štirideset metrov in na koncu z ogromnim padalom tudi pristane.«
