Ob zaključku regijskih izborov za finalni izbor Zlate gazele 2014 je zanimivo pogledati tudi v preteklost izborov, ki so se začeli leta 2001, medtem ko so deset let prej objavljali lestvice najhitreje rastočih podjetij. Vedno pa so presenetljive tudi primerjave, v kakšni kondiciji so bile po dosežkih 100 najhitreje rastočih podjetij v minulem petletnem obdobju posamezne regije.

S četrtkovo prireditvijo v Novem mestu je torej znana šesterica finalistk, ki se bodo za zlato, srebrno in bronasto gazelo potegovale v sredo, 22. oktobra, ko se bo Slovenska gazela vnovič odvijala v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Mariborsko družinsko podjetje Imenšek bo zastopalo dravsko-pomursko regijo, portoroški SMT je bil najboljša primorsko-notranjska gazela, v Ljubljani je bilo za gazelo osrednje Slovenije izbrano brezoviško podjetje MI Elektronika, savinjsko-zasavska gazela je velenjska Plastika Skaza, prav tako družinsko podjetje, na Gorenjskem je bil za gazelo izbran Domel iz Železnikov, šesterico pa zaokroža semiški Cablex Plastik, sicer najmlajše podjetje iz skupine Cablex.

Gazele so sinonim za dinamično rast prodaje in števila delovnih mest, saj je v večini regij, razen v dolenjsko-posavski regiji, prodaja v regijskem gospodarstvu upadla, medtem ko so jo gazele na primer v dravsko-pomurski regiji dvignile za več kot 200 odstotkov, gazele dolenjsko-posavske regije pa kar s 538 milijona evrov na 1,7 milijarde evrov.

Na enem od srečanj gazel s predstavniki lokalne oblasti in države so direktorji gazel opozorili, da ne potrebujejo državnega denarja, pač pa predvsem stabilno gospodarsko okolje in delovanje pravne države. Gazelam namreč uspeva v večini primerov financirati razvoj in večje investicije iz lastnih sredstev. Tako je delež kapitala v strukturi financiranja najnižji pri 100 najhitreje rastočih gazelah dravsko-pomurske regije, saj znaša 38,8 odstotka, pri primorsko-notranjskih gazelah na primer je ta 44 odstotkov, najvišji pa pri dolenjsko-posavskih gazelah, kjer znaša 59 odstotkov, pri gorenjskih pa na primer 56 odstotkov.

Vsa regijska gospodarstva so zabeležila rast brezposelnih, medtem ko so gazele še naprej zaposlovale. Med letoma 2008 in 2103 so največ zaposlovale gazele osrednje Slovenije, ki so odprle več kot 6000 delovnih mest ter gazele dravsko-pomurske regije in savinjsko-zasavske regije, kjer so število novo nastalih delovnih mest v primerjavi z gazelami leta 2013 podvojili, najbolj umirjeno rast, a še vedno dinamično, pa je imelo 100 najhitreje rastočih gazel dolenjsko-posavske regije in primorsko-notranjske regije s po 49- oziroma 47-odstotno rastjo števila novih delovnih mest. In kje imajo gazele najvišji indeks verjetnosti preživetja, ki ga po lastni metodologiji za prihodnjih 12 mesecev izračunava družba Bisnode? To so primorsko-notranjska regija in Gorenjska z indeksom verjetnosti preživetja 80 (od 100 možnih; višja je ocena, manj možnosti je, da bo podjetje v prihodnjih12 mesecih imelo blokiran transakcijski račun, šlo v insolventni postopek ali v izbris). Sledijo osrednja Slovenija (77), dolenjsko-posavska regija (76), dravsko-pomurska (71) in savinjsko-zasavska (68), kjer je tudi najnižji indeks celotnega regijskega gospodarstva. Ta znaša samo 44, najvišjega pa ima Gorenjska, in sicer 53.

Po prejetih zlatih kipcih še vedno prednjači savinjsko-zasavska regija, saj je bilo od leta 2001 do lani za zlato gazelo prepoznanih pet gazel te regije, sledi osrednja Slovenija s po tremi zlatimi gazelami, dolenjsko-posavska regija ima dve, primorsko-notranjska, dravsko-pomurska in Gorenjska, ki je zlato gazelo končno dobila lani, pa po eno. Tudi pri srebrnih gazelah je savinjsko-zasavska regija prepričljivo v vodstvu s štirimi srebrnimi gazelami, po tri imata osrednja Slovenija in dolenjsko-posavska regija, dravsko-pomurska dve in primorsko-notranjska ter Gorenjska po eno.

In kako so si gazele razdelile bronaste kipce? Kar šest jih je šlo na Gorenjsko, po dva v savinjsko-zasavsko, dolenjsko-posavsko in primorsko-notranjsko regijo, ena bronasta gazela je odšla v Mursko Soboto, nobene pa še ni prejela osrednja Slovenija. Zlata gazela 2013 je bil škofjeloški Knauf Insulation, srebrna šentjernejska L-tek Elektronika, bronasta pa braslovška Termo-tehnika.