Poleg kopice uradnih kandidatov za predsednika OKS se pojavljajo tudi številna neuradna imena, med katerimi najvišje kotira Franjo Bobinac, prvi človek Gorenja in aktualni predsednik Rokometne zveze Slovenije (RZS). Bobincu se sicer izteka rokometni mandat, a je že na predlog več klubov vložil svojo kandidaturo za novega. Na volilni skupščini 15. oktobra bo zanesljivo dobil novo štiriletno zaupanje – a ne le zato, ker (vsaj za zdaj) še nima protikandidata in ga najverjetneje tudi ne bo dobil, ampak predvsem zaradi tega, ker bi bil njegov potencialni nasprotnik že vnaprej obsojen na neuspeh. No, vsaka podobnost z volitvami za ljubljanskega župana je zgolj naključna.

Funkcija predsednika OKS je precej pomembnejša, atraktivnejša, bolj mamljiva in prestižnejša kot rokometna. Nesporno dejstvo je, da Bobinac »tipa teren« in opravlja pogovore z različnimi ljudmi, saj kot izkušen gospodarstvenik in športni funkcionar ničesar ne želi prepustiti naključju. Duhove še bolj buri dejstvo, da za medije ne želi komentirati svoje (ne)kandidature za šefa OKS, tudi v luči podatka, da bo razpis zanj uradno prišel na svetlo šele v ponedeljek, dva dni pred volitvami na RZS. Bobinac ima čas in manevrski prostor za kandidaturo za predsednika OKS do 15. novembra, zato se mu nikamor ne mudi.

A zanimivo bo videti, ali se bo – potem ko mu v sredo nov štiriletni mandat na čelu RZS niti slučajno ne more uiti – podal v še en predsedniški boj. Boj, v katerem ne bo manjkalo podtikanj, zakulisnih iger, nizkih udarcev, aferic, kupčkanja in podobnih zadev iz arzenala slovenske folklore. Glede na to, da se verjetno – v nasprotju z nekaterimi drugimi kandidati, predvsem samooklicanimi – ne bo spustil na tako nizko raven, obstajata najbrž le dve možnosti. Če bo imel zagotovila, da je teren zanj za predsednika OKS v celoti pripravljen, se utegne podati v boj za predsednika OKS, po zmagi pa položaj na RZS prepustiti nekomu drugemu. Ker pa za takšen teren ni zagotovil (razen ustnih, ki so hitro pokvarljivo blago), je bolj verjetno, da ne bo šel – kot bi rekli naši južni bratje – »grlom u jagode«. Dokumenti OKS sicer omogočajo (ne preprečujejo) dvojne funkcije, da je torej prvi mož olimpijskega komiteja tudi predsednik nacionalne panožne zveze, a razen legendarnega supermana nihče ne bi mogel sočasno opravljati dveh tako zahtevnih funkcij. Je pa jasno, da bi z Bobinčevim odhodom slovenski rokomet izgubil zelo veliko, vsekakor pa precej več, kot bi OKS pridobil z njegovim prihodom.