Pri tem, in to je resnično tipično slovensko, pa sebe sploh ne vidijo oziroma se iz celotne slike mirno izločijo. Negodovanja voznikov, ki za volanom mirno prižigajo cigarete, pri lovljenju zelene luči kot za šalo prevozijo krvavo rdečo, med vožnjo vseskozi klepetajo po mobilnem telefonu ali na območjih umirjenega prometa (zloglasnih »conah 30«) tudi za več kot dvakrat vsakodnevno prekoračujejo hitrosti, nad drugimi vozniki sem se naposlušal že v tolikšni meri, da bi bil ob plačanem evru za vsako takšno zgodbo zdaj že bogataš. In ko tako od človeka, ki sem ga le dan prej v večernih urah opazil, kako s svojim avtomobilom »slalomira« po ulici in komajda zadene velikanski prazen parkirni prostor ter se dobesedno odmaje do stanovanja, po naključju med pogovorom z njegovim znancem na avtobusni postaji slišim, da je gorenjska avtocesta zaprta zaradi divjih svinj, a da »tam oni Kranjčani tako in tako vozijo kot divje svinje«, je vse skupaj enostavno težko razumeti. Sploh ko ta isti kritik slovenske vozniške kulture še isti večer pošteno oplazi (na srečo samo) sosedov avto, ker je bilo zaradi psihofizičnega stanja pač spet težko voziti naravnost... Da, kritiziranje drugih, pa čeprav sami na istem področju počnemo še hujše reči, je očitno res postal naš najbolj množičen nacionalni šport.

A divje svinje so ta teden dobesedno in dejansko poskrbele za zaprtje avtoceste. Nekje med Naklim in Kranjem so spodkopale ograjo, kar je ponoči dva mladiča vodilo v smrt, zato so nato podnevi avtocesto v obe smeri zaprli in prečesali območje, saj jih je bilo blizu še nekaj. Kdo ve, morda pa je to oblika protesta divjih živali, da bi se vozniki bolj zavedli, da je tudi na njih treba paziti. Če namreč lahko za prometno varnost, ko beseda nanese na ljudi, zapišemo, da se je v zadnjih letih močno izboljšala, so naše ceste za živali še vedno zelo krvave. Številka povožene divjadi se že leta ne zmanjšuje in po podatkih Lovske zveze znaša med sedem in devet tisoč na leto, tudi zaradi neupoštevanja signalizacije, v kar seveda sploh ni všteto neugotovljeno število povoženih domačih živali, predvsem v naseljih.

Pri čemer bi lahko marsikatero tudi rešili, če bi ob trku pravilno reagirali. In ne kot še eden v seriji nekulturnih kritikov slovenske vozniške kulture, ki se je že zgoraj omenjenemu sotrpinu, ko sta imela tudi že omenjeni pogovor o divjih svinjah, pohvalil: »Zadnjič sem povozil mačka. In ko sem v vzvratnem ogledalu videl, da je z njim tako rekoč konec, sem dal v 'rikverc in ful gas' ter ga povozil še enkrat. Sem mu skrajšal muke.«