Minili so časi, ko so avtomobilske pločevine željni Slovenci lahko prodajali celo vrstni red za nakup avtomobila. Ali kupili recimo takrat tako zaželeni golf in ga po nekaj letih prodali z dobičkom. Ne, danes je trg nasičen z modeli različnih znamk in različnih cenovnih razredov. A ne glede na to, ali pa ravno zato, je tudi padec vrednosti vozila nekaj, s čimer morajo lastniki vozila še kako resno računati.

Vozil slovenskega izvora ni dovolj

Avtomobil namreč že dolga leta ne velja več za dobro naložbo. Takoj ko ga zapeljete iz prodajnega salona in ga »okrasite« z registrsko tablico, se lahko že poslovite od (najmanj) desetih odstotkov vrednosti. Ta odstotek raste odvisno od časa in seveda cenovnega razreda vozila. Dražji modeli izgubijo veliko več. »Avtomobil največ izgubi v prvih dveh letih, posebno večji modeli, manjši so za te izgube vrednosti manj občutljivi. Kot primer naj navedem ford fiesto, ta po petih letih ne izgubi 50 odstotkov vrednosti, seveda pa je vse odvisno tudi od trga. Ali je avtomobil iskan, koliko jih je na trgu, koliko stane primerljiv nov model, ali je model tik pred koncem življenjske dobe. Pri manjšem avtomobilu se izplača malce 'potegniti' lastništvo, ker mu vrednost ne pade tako dramatično kot pri večjem modelu. Ti pa postanejo s časom večje breme lastnika tudi zaradi stroškov vzdrževanja. Danes je rabljen avtomobil v povprečju star štiri do šest let, kar seveda določa tudi kupna moč trga,« pravi Zlatko Žunič iz Summit Avta, zadolžen za prodajo rabljenih vozil.

Nepisano pravilo torej pravi, da dražji in bolj eksotičen kot je novi avtomobil, tem večjo vrednost izgubi. S takšnim pojmovanjem se sreča vsak, ko želi kupiti nov avto, starega pa prodati po čim višji ceni. Takrat šele opazi, da je vsa dodatna oprema, ki jo je naročal s seznama in običajno ni ravno poceni, prav tako izgubila vrednost. Sodobni kupci so tudi pri nas vse bolj razvajeni in vsak rabljeni avtomobil tudi ni več dovolj dober. Praviloma mora imeti vsaj klimatsko napravo in pravo barvo, različni dodatki pa cene avtomobilu ne dvignejo veliko. Kvečjemu mu pomagajo, da je dovolj zanimiv za širši krog kupcev.

V Sloveniji padec vrednosti torej še kako določata okus in kupna moč kupcev. A pri tem je zanimivo, da primanjkuje vozil slovenskega izvora, torej kupljenih v Sloveniji, ta vozila pa praviloma dosegajo višjo ceno. Zato tudi tisti, ki so se temu dolgo upirali, vse več pozornosti namenjajo uvozu rabljenih vozil. Trenutno je na trgu rabljenih vozil nekako polovica avtomobilov slovenskega izvora in polovica iz tujine. »Najbolj zanimiva so vozila slovenskega izvora, saj tako kupec res lahko preveri zgodovino pri serviserju in lastniku. Uvozi iz tujine so običajno od lizinških hiš, pri katerih so imela ta vozila v poslovnem najemu podjetja, ko dosežejo določeno število kilometrov ali določeno starost, pa se prodajo. Uvožena vozila največkrat prihajajo iz Italije, Francije in Nemčije. Stanja teh vozil so različna. Nekatera so dotrajana, druga dobro ohranjena. Vse pa bolj ali manj veže ena točka, in sicer prevoženih 150.000 kilometrov in več, kar pa je na našem trgu težje prodati. Pri vozilu iz uvoza je še toliko bolj podroben pregled vozila, da ima realno prevožene kilometre in urejeno dokumentacijo. Pri tem je treba biti predvsem pozoren, da vozilo ni ukradeno in da so plačane vse dajatve. Tukaj se pojavi prednost nakupa pri pooblaščenih prodajalcih določene znamke, saj pri strankah, ki nas obiskujejo, opažamo, da jim je izjemno pomembna sledljivost zgodovine avtomobila, urejena servisna knjižnica, garancija, transparentna predstavitev resničnega stanja avtomobila,« pravi Rok Istenič, vodja odnosov z javnostjo pri Renaultu Slovenija.

Kako je torej sestavljena cena vozil, na osnovi česa se določi? Marko Kajfež, direktor prodaje in marketinga pri Hyundai Slovenija, pojasnjuje: »Ceno novih vozil na trgu v prvi vrsti definira njihova nabavna vrednost. Močan vpliv ima seveda tudi pozicija konkurence na trgu. V zadnjih letih je vse težje normalno določiti prodajno ceno, saj so cene vozil večine znamk na slovenskem trgu tako nizke, da se tudi brez zaslužka račun ne izide. Barantanje s popusti je v Sloveniji postalo nacionalni šport. Večina kupcev je pri tem celo tako zaslepljena, da vozilo kupuje samo glede na višino popusta. Kaj pravzaprav za to ceno dobi, je drugotnega pomena. Primerjanje hrušk in jabolk med seboj tako lahko srečamo skoraj na vsakem koraku. Prav tako slovenski kupec ni naučen razmišljati o stroških lastništva skozi leta uporabe. Fokusira se samo na popust ali ceno, ki jo plača. V večini primerov to pomeni, da v nekaj letih začetni navidezni prihranek večkratno preplača.«

Koncept padca vrednosti ni zanimiv

Pri rabljenih vozilih, pri katerih je povpraševanje vse večje, je previdnost kupcev večja. Padec vrednosti vozila se takrat še kako pozna, čeravno je to, kot rečeno, odvisno od modela in stanja vozila. »Glede določanja cen je tako, da nam kot začetni občutek eurotax običajno ponuja dobro izhodiščno ceno, ki pa jo dodatno oblikujemo s tržno in določimo realno ceno rabljenega vozila. Pri ceni imajo močan vpliv izvor vozila, ohranjenost, urejena dokumentacija, morebitna garancija itd. Vsa vozila največ izgubijo v prvem letu, to je od 25 do 35 odstotkov, naslednja leta je ta odstotek manjši, seveda v primeru, če je vozilo vzdrževano in negovano, se vrti približno 10 do 15 na leto. Do leto dni stara vozila so najpogostejša alternativna izbira pri kupcih, ki iščejo nov avto,« pravi Rok Istenič, Zlatko Žunič pa dodaja, da je cena rabljenega le delno izračunana po nekih tabelah: »Izhajamo iz cene novega modela, potem upoštevamo cenitev eurotax in šele nato začnemo prodajalci rabljenih 'čarati'. Kupcu moramo namreč predstaviti vsa dejstva, vso zgodovino vozila, predvsem mu moramo dati občutek varnosti, da niso kupili mačka v žaklju, ampak da za vsakim vozilom, ki ga prodamo, stojimo z garancijo. Naši uvoženi avtomobili imajo dokazljivo zgodovino, zato tak avto ni problematičen, saj kupec natančno ve, kaj kupuje.«

Igor Matko, lastnik podjetja Mtl Car Garage, ki se ukvarja s svetovanjem pri nakupu, pravi, da je med kupci rabljenih vozil manjši delež tistih, ki bi tudi tukaj že upoštevali nadaljnji padec vrednosti vozila, saj so osredotočeni le na to, da avtomobil zadovolji njihove potrebe, predvsem pa da si ga lahko privoščijo: »Kupci novih vozil so postali bolj racionalni, že pred nakupom vozila povprašajo po okvirnih servisnih stroških v predvidenem časovnem obdobju lastništva vozila. Ravno tako vse več kupcev povpraša po dimenzijah pnevmatik na vozilu in preveri še njihovo ceno. Vse več kupcev zahteva namreč zamenjavo zelo velikih platišč za manjša, čeprav so večja in dražja vključena v paket opreme brezplačno. Po mojih izkušnjah koncept padca vrednosti zanima zelo majhen delež kupcev, kljub temu da je ta pri novem avtomobilu daleč največji strošek.«

Zato je fenomen, kakšne so navade kupcev novega ali rabljenega vozila. Želje so seveda odraz trenutnih potreb in finančnih zmogljivosti, kupci pa najbolj iščejo, da je servisna zgodovina vozila preverljiva. »Kupci so najbolj pozorni na to, da je zgodovina avta preverljiva tudi pri uradnem pooblaščenem servisu, da imajo prevoženih do 120.000 kilometrov, da niso bili močno poškodovani, predvsem pa da so bile poškodbe popravljene pri uradnem servisu. Za svoje rabljeno vozilo želijo iztržiti maksimalno ceno, pri nakupu drugega rabljenega ali novega vozila pa želijo ravno obrnjeno,« pojasnjuje Slavko Knavs iz AH Vrtač v Kranju. Ker je nakup avtomobila pri nas tudi neke vrste čustveno dejanje, prodaja vozila pa prav tako, je občutke kupca oziroma prodajalca ob novici, ko ob prodaji avta izve, koliko vrednosti je izgubil, na kratko opisal psiholog Marko Polič: »Človek bo razočaran, posebno zato, ker stvarem, ki jih imamo, običajno pripisujemo višjo vrednost od dejanske.«