»Cerarjeva odločitev, da na dopisno sejo predlaga koalicijsko neusklajen predlog, ne prispeva k usklajenemu delovanju koalicije,« je glasovanje o Violeti Bulc kot kandidatki za evropsko komisarko pospremil prvak druge koalicijske partnerice Karl Erjavec. Skrbelo naj bi ga, da Bulčeva zaradi politične neizkušenosti v evropskem parlamentu ne bo uspešno prestala preizkušnje, Slovenija pa si ponovnega debakla ne sme privoščiti. A bi pristnosti te Erjavčeve zaskrbljenosti težko verjeli, temveč je kot glavni razlog njegovih ostrih izjav mogoče prepoznati užaljenost, ker se na komisarsko mesto ne bo povzpel sam. Zagnanost prvaka DeSUS na slovenskem političnem prizorišču namreč popušča, bremenijo ga tudi nekatere zgodbe na zunanjem ministrstvu, zaradi česar bi mu umik v evropske vode prišel še kako prav.

Cerar druge možnosti, kot da za kandidata za evropskega komisarja predlaga ime, ki ga ni bilo na seznamu prejšnje vlade, tako rekoč ni imel. Če bi izbral enega ali drugega kandidata preostalih dveh vladnih strank, bi pri tisti, ki s svojim predlogom ne bi uspela, sprožil še večje nezadovoljstvo. Prav tako se je moral postaviti po robu nesprejemljivemu vmešavanju evropskih političnih skupin v slovenske notranje odločitve. Predvsem pa je moral pokazati, da za izsiljevanja koalicijskih partneric ne bo imel posluha. Če tega ne bi storil že na samem začetku delovanja vlade, bi ta izsiljevanja poletela v nebo.

Židan in Erjavec sta po včerajšnji vladni potrditvi kandidature Bulčeve sicer nekoliko omilila svoje izjave. A je to umiritev mogoče pripisati dejstvu, da so bili osebni interesi prvakov DeSUS in SD v komisarski zgodbi vendarle preveč prepoznavni, da bi si lahko (že) na tej točki privoščila kakšno večjo zaostritev. Predvsem pa ima SMC komaj tri mesece po državnozborskih volitvah v javnosti še tolikšno podporo, da bi z ogrožanjem delovanja vlade izgubljali predvsem rušiteljici sami. Nedvomno pa je komisarska zgodba pri koalicijskih partnericah povzročila prvo večjo zamero, ki je Erjavec in Židan ne bosta pozabila. Na kar kaže tudi včerajšnja izjava prvaka DeSUS, da pričakuje, da ob odločanju o regresu za upokojence v vladi ne bo prišlo do preglasovanja.