Ogromna škoda in posojilo
»Škoda je ocenjena na 100.000 evrov, kar je za nas, ki z jamo upravljamo povsem amatersko in na prostovoljni bazi, izjemno hud udarec. Da bo stvar še hujša, smo ravno ob naši letošnji 50-letnici s pomočjo kredita zgradili dodaten objekt ob jami. Vse dosedanje prihranke bomo tako »pokurili« za odplačevanje posojila, novih prihodkov pa zaradi zaprtja jame ni,« nam je stisko opisal predstavnik kostanjeviških jamarjev Brane Čuk, ki pri odpravi posledic neurja računa predvsem na pomoč države, lokalne skupnosti in podjetnikov. »Ko omenjam državo, imam v mislih, da bi nam na obrambnem ministrstvu morda na pomoč priskočili z razpoložljivo gradbeno mehanizacijo za ureditev dostopnega nasipa, pomoč v delovni sili so nam že ponudila posamezna prijateljska jamarska društva. Večino sanacijskih del bo treba opraviti ročno,« pravi Čuk, ki te dni na vse strani pošilja prošnje za pomoč ter spremlja različne razpise, s pomočjo katerih bi morda lahko pridobili kakšen evro. Na pomoč občine ne računa, saj tej zaradi že druge katastrofalne poplave v zadnjih štirih letih že tako primanjkuje denarja.
Do razdejanja je prišlo, ko se je v jami, skozi katero teče potok Studena, nabrala tolikšna količina vode, da je podzemlje ni več moglo zadržati in je skozi vhod z veliko silo izbruhnila na plano. Podobno se je zgodilo tudi leta 1937, ko se je prej nesluteno kostanjeviško kraško podzemlje razkrilo. Odprl se je vhod v jamo. Za obiskovalce imajo sicer urejenih in osvetljenih 250 metrov poti, kapniki ob njej pa so prav posebne vrste, saj med obiskovalci vedno burijo domišljijo. Videti je mogoče kamnitega Kristusa na križu, kralja Matjaža v prestolu, krokodilovo glavo, dedka Mraza, medvedka, mavrico, Indijanca, sladoled in še kaj.
Večji del jame je še neraziskan
Velik del jame je zaradi zahtevnosti in težke prehodnosti še nedostopen za običajne obiskovalce. Vanj ob spremstvu in ob uporabi jamarske opreme spustijo le posebne z adrenalinom zasvojene obiskovalce, ki potrebujejo za ogled dobre štiri ure. »Za zdaj ni možnosti, da bi do skritih predelov jame lahko uredili poti za običajne obiskovalce. Je pa zanimivo, da še danes ne poznamo vseh razsežnosti tukajšnjega kraškega podzemlja. Doslej smo raziskali le 2,5 kilometra jame, ocenjujemo pa, da je dolga več kot 10 kilometrov. Ravno letos spomladi smo s potapljaško akcijo odkrili nove predele. Fantje so povedali, da niso nikjer zaznali konca jame,« se o še neznanih kotičkih podzemlja razgovori Čuk, ki pove, da je po osamosvojitvi Slovenije obiskovalcev dosti manj kot prej, ko so k njim na šolske izlete prihajali tudi osnovnošolci iz Hrvaške in Bosne in Hercegovine. Nekaj sta jih menda odtegnila tudi gradnja avtoceste in kostanjeviške obvoznice. Zadnja leta jih Kostanjeviško jamo obišče le še kakih 6000 na leto, kar je pol manj kot v uvodoma omenjenih najboljših letih.
Ne glede na opisane težave kostanjeviških jamarjev, bo njihova jama najpozneje čez mesec dni sprejela posebne vrste obiskovalce. Kot vsakič bo pod njenimi oboki tudi letos prezimilo kakih 500 netopirjev iz družine podkovnjakov.