Projekt Primorskega tehnološkega parka Podjetje za prihodnost (Popri) je namenjen spodbujanju ustvarjalnosti, inovativnosti, uporabi sodobnega znanja in tehnologij ter podjetnosti med mladimi. Kot kaže, jim ravno podjetnosti najbolj primanjkuje.
Da pa vedno ni tako, dokazuje Irena Marc, študentka informatike, ki se je na Popri najprej prijavila z idejo, kako prodajati delovna mesta. »Hoteli smo razviti idejo za povečanje zaposljivosti med mladimi. Z ekipo smo hodili na izobraževanja, start up vikende v Tehnološkem parku, kjer smo se naučili novih poslovnih metodologij. Na tekmovanju Popri nismo bili uspešni, smo pa dobili informacije, kako se lotiti podjetništva. Problem mladih v Sloveniji je pasivnost. Razmišljajo v smislu: tudi če bom naredil šolo, bom ostal doma, ker služb ni. Doma sem iz Dolenjske, in če v domačem okolju rečeš, da boš ustanovil podjetje, pomeni enako, kot če bi rekel, da boš bankrotiral. Slovence je strah neuspeha. Zdi se mi, da imamo polno kompleksov, kar se tega tiče,« pravi Marčeva.
Vsaka izkušnja je za nekaj dobra
Poslovna ideja o prodajanju delovnih mest ni zaživela, sta pa z možem uporabila znanje, ki sta ga dobila na tekmovanju Popri. Prodajati sta začela biomaso: drva, pelete in brikete. Prodaja poteka tudi po spletni strani. Trenutno iščeta prostor za biomasno središče v okolici Ajdovščine. »Prodajati je treba pravo stvar. Veliko ljudi napravlja drva. Problem je, ker jih prodajajo mokra in se ne prilagajajo strankam glede vrste lesa, velikosti drv, ali nimajo dostave. Stranka pri nas izbere vrsto lesa, debelino drv, količino, kdaj potrebuje dostavo. Predvsem pa morajo biti drva suha,« pravi Marčeva.
Letos sta prodala že vso zalogo drv, ki sta jo imela na voljo. Z lesom ju zalagajo gozdarji z Gore oziroma z Nanosa. Ker ga je premalo, se za dodatne količine dogovarjata z dobaviteljem iz Hrvaške. »Povpraševanje je zelo veliko. Kljub žledolomu je cena drv ostala ista kot lansko leto,« dodaja Marčeva, ki bo pri letošnjem tekmovanju Popri sodelovala kot mentorica.
Primorski tehnološki park so ustanovile mestna občina Nova Gorica ter občini Šempeter - Vrtojba in Renče - Vogrsko, ki ga finančno podpirajo. Soustanovitelji Univerza v Novi Gorici, podjetje Letrika in Elektro Primorska tehnološkega parka finančno ne podpirajo. V njem večinoma najemajo prostore mladi raziskovalci tehničnih strok, ki jim najbolj manjka podjetnega razmišljanja.
»Z nastopom gospodarske krize je bilo virov financiranja vse manj, zato smo projekt Popri skrčili na osnovne šole. Pojavila se je pobuda, da bi priključili raziskovalne naloge, ker so učenci z njimi tekmovali tudi na zvezi za tehnično kulturo Slovenije. Potem so osnovne šole predlagale, da bi vključili še njihove tehnike in neko posebnost za njih. To ni bil več projekt, kot smo ga na začetku načrtovali. Postal je osnovnošolski projekt, kar pa ni bil naš cilj,« pojasnjuje Tanja Koželj, direktorica Primorskega tehnološkega parka.
Podjetniško razmišljanje že od začetka
Od lanskega leta so Popri ponovno podjetniški projekt, omejen na osnovno šolo od sedmega razreda naprej, na srednjo šolo, študente in diplomante. »Ugotovili smo, da mladi podjetniki, ki prihajajo k nam in ustanovijo podjetje, vrsto let razvijajo izdelek do popolne dovršenosti z nešteto funkcionalnostmi. Izdelek je resnično vrhunski. Vanj vložijo veliko časa, lastnega denarja in nepovratnih sredstev. Ko ga poskušajo dati na trg, ga nihče ne kupi. Bodisi zato, ker je zelo dovršen in posledično predrag. Bodisi zato, ker bi kupci sicer imeli izdelek, ne potrebujejo pa vseh funkcionalnosti, ki jih ponuja. Lahko pa se izkaže, da so mladi podjetniki razvili produkt, za katerega so zgolj mislili, da bo tržen. Kaj narediti? Postaviti projekt nazaj, v čim bolj zgodnjo fazo in mlade, ki so že tako inovativni in kreativni, naučiti podjetnega razmišljanja,« razlaga Koželjeva.
Osnovnim in srednjim šolam letos ponujajo podjetniške krožke oziroma dodatna izobraževanja. Krožek v osnovnih šolah se imenuje podjetniški eksperiment. Srednje šole so tovrstno izobraževanje uvedle kot redno ali kot izbirni predmet. Za študente organizirajo start up vikende.
Popri so se najprej razširili na sosednjo, italijansko stran meje, tako da so k projektu pritegnili zamejske šole. Po novem je tekmovanje odprto za zamejce in celotno Slovenijo, ki v nacionalnem pogledu takšnega oziroma podobnega tekmovanja še nima.
Nagradni sklad, ki ga poskušajo povečati s pomočjo sponzorjev, znaša 5000 evrov. Tekmovanje bo potekalo tako, da bo strokovna komisija med prijavitelji, glede na posamezno kategorijo, izbrala deset polfinalistov. Ti se bodo predstavili na triminutni predstavitvi poslovnega modela. Komisija bo nato izbrala tri finaliste, zmagovalca pa razglasila na zaključni prireditvi.
Med člani komisije letos iščejo potencialne vlagatelje, ker veliko mladih, ki se v najstarejši kategoriji prijavijo z idejo, išče zagonska sredstva. »Proizvod se mora prodati na trgu, to je v poslovnih načrtih v lanskem letu manjkalo. Prav tako je bilo preveč družboslovcev, ki so prodajali delovna mesta, računalniške programe in podobno. Zelo mi je ostal v spominu lanski zmagovalec, ki je prodajal mikrofonsko stojalo. Videlo se je, da je podjetnik, da je znal raziskati trg in stroškovni vidik,« pravi Milojka Valantič, lanska članica komisije in predsednica skupščine Primorskega tehnološkega parka.