Z dežnikom se zadnje čase na Kitajskem ne gre igrati, saj je kot obramba pred solzivcem postal simbol upora hongkonških študentov proti pekinški odločitvi, da v nekdanji britanski koloniji, ki so jo pod parolo »ena država, dva sistema« pospravili v svoje okrilje leta 1997, ne bodo dopustili obljubljenih svobodnih volitev voditelja Hongkonga čez tri leta. Wangov tvit je bil zato jasna podpora protestnikom v najhujših nemirih doslej, ki so grozili, da bodo pljusknili čez rob in ponovili krvave dogodke izpred četrt stoletja na Trgu nebeškega miru v Pekingu.

Wang Zang naj ne bi bil klasični politični disident, saj se od študentskih let naprej bolj osredotoča na pravice revnih sodržavljanov. Prav zato sta njegova žena Wang Li in odvetnik prepričana, da so ga aretirali prav zaradi »dežnikarske revolucije«, čeprav na nalogu za preiskavo ni bil naveden noben razlog zanjo. Kitajske oblasti so sicer med protesti v Hongkongu v pripor pospravile dva ducata aktivistov, očitno v strahu, da jim zakuhajo še celinske proteste. Koliko časa lahko trda pekinška roka zadržuje hongkonško dežnikarsko revolucijo, bo pokazal čas. Za zdaj so se strasti pomirile, pripravljenost za pogajanja obstaja, malo verjetno pa je, da bo Peking pristal na kaj več kot dirigirano evolucijo, ki jo izvaja že vse od prevzema bivše britanske kolonije, čeprav mu pravi tako imenovani Hongsi vse bolj obračajo hrbet. Med rojenimi v Hongkongu je bilo namreč v času pekinških olimpijskih iger 34 odstotkov takšnih, ki so se imeli za Kitajce, zdaj pa je takšnih le še 11 odstotkov, drugi so raje Hongkonžani.