Za to se lahko zahvali mnogim. V prvi vrsti svojim strankarskim kolegom, ki ga ob tako bolni ideji niso vprašali po zdravju. Nasprotno, na njegovem pohodu na parlament so ga divje podpirali. Kandidatura obsojenca na zaporno kazen ni zmotila niti državne volilne komisije, saj jo je gladko potrdila. Zaporniški status JJ celo predsedniku republike Borutu Pahorju očitno ni povzročal skrbi, sicer bi se kot najvišja moralna avtoriteta v državi oglasil in volilcem vsaj namignil, da bi se Slovenija, če bi imela med poslanci tudi zapornika, osramotila pred mednarodno javnostjo. V nadaljevanju je 6116 Janševih privržencev obkrožilo njegovo ime in ga s tem pospremilo v poslansko klop. Tam mu je 87 kolegov najprej soglasno potrdilo mandat, že nekaj minut kasneje pa so mu ga nameravali odvzeti oziroma se v skladu z zakonom o poslancih seznaniti z dejstvom, da mu mandat zaradi zaporništva samodejno preneha.

A ker je takojšnjo seznanitev s takšnim sklepom zagovarjala najmanjša parlamentarna stranka (ZaAB), jo je največja (SMC) preglasila in si vzela nekaj dni za premislek, namesto da bi svojemu kolegu, če že, takoj povedala v obraz: »Dragi naš, neokusno in moralno nesprejemljivo je, da iz zapora hodiš v službo v parlament. Ne glede na to, ali je to z zakonom izrecno prepovedano ali ne.« Toda namesto tega so začeli cincati, zato je zapornik JJ že 70 dni razpet med ječo in parlamentom. Odstotek njegove navzočnosti na sejah državnega zbora celo kaže, da je njegov zaporniški status manjša ovira za opravljanje poslanske funkcije, kot je bil status nesojene kandidatke za evropsko komisarko. Janša namreč na svoje delovno mesto v državni zbor prihaja pogosteje kot Alenka Bratušek.

Kot že mnogokrat doslej je tudi primer Janša razgalil močno razklanost slovenske pravne stroke; ena polovica pravnikov meni, da po zakonu o poslancih ni pravne podlage za odvzem mandata zaporniku, ki je bil to že pred volitvami, druga trdi nasprotno. Zakonodajnopravna služba državnega zbora je v dveh svojih mnenjih opozorila, da bi bil lahko morebiten odvzem mandata poslancu Janezu Janši ustavno sporen, skupina pravnikov, ki so jo za mnenje povprašali koalicijski poslanci, pa, da bi bilo to zakonito dejanje. V tej pravniški zmedi se zato ne moremo čuditi ugotovitvi Dnevnikovega kolumnista Borisa Dežulovića iz Hrvaške, ki je zapisal: »Slovenski zakon o poslancih je mogoče razumeti celo na več načinov kot Ulikses Jamesa Joycea.«

Koalicijski poslanci bodo po dveh mesecih in pol Janeza Janšo očitno vendarle nagnali iz parlamenta. To politično odločitev bi lahko sprejeli že 1. avgusta, se prenehali skrivati za pravnimi mnenji in se raje posvetili za državo pomembnejšim temam – tudi spreminjanju zakona o poslancih, da bi poslanske avanture zapornikov zatrli že v kali.

Če bo Janša ostal brez poslanskega mandata, se bodo zagotovo s tem vprašanjem ukvarjali še ustavni sodniki. Silno nasprotujoča si mnenja ustavnih pravnikov, ki so se o tem že javno izrekali, nakazujejo, da je mogoče vse – tudi to, da ustavno sodišče zapornika znova pošlje v parlament. Tako bo država še naprej talka Janeza Janše. Njegov zvesti vojščak Vinko Gorenak je zbeganim poslancem Cerarjeve koalicije, ki jih je obtožil, da njihovega idola satanizirajo, namreč že zažugal: »Nekega dne se vam bo Janša prikazal. Če ne prej, na smrtni postelji!«