Pobuda za uvedbo dveh pokrajin

Da ne bi prišlo do zlorab pri pridobivanju teh sredstev, pa morajo te imeti v povprečju 900.000 prebivalcev, ekonomski kazalci so pokazali, da je to število smotrno tudi za ekonomsko upravičenost njihovega delovanja. Če jih država ne ustanovi z aktom, ki določa njihove pristojnosti in financiranje, to vodi v hudo centralizacijo, ki se žal mnogokrat pokaže kot zavora razvoja.

Doslej so tudi politiki omogočili ustanovitev države, z zakonodajo uredili njeno delovanje, niso pa premogli volje in spoznanja, da bi za uspešen razvoj države morali osmisliti tudi 143. člen ustave in uzakoniti ustanovitev pokrajin po evropskem vzoru. Agonija pokrajin traja že več kot dvajset let. Z njihovo ustanovitvijo bi se tudi v naši ureditvi odprla pot za proces decentralizacije in uveljavljanje načela subsidiarnosti, ki ju obstoječa odsotnost pokrajin ne dopušča. Prav v njih se skriva srčika našega razvoja pa tudi decentralizirana politika bi prisilila politike, da bi delali bolj poglobljeno in v večjo korist državljank in državljanov.

Seveda je mogoče, da bi Slovenija postala sama pokrajina in bi bil sedež pokrajine in države v Ljubljani, vendar je za to treba imeti dobre argumente. Poleg tega, da s tem ne odpravimo centralizacije, se lahko zgodi, da Slovenija v celoti zaradi razvitosti ne bi mogla več črpati evropskih sredstev kot zdaj, ko je statistično razdeljena na dve kohezijski regiji.

Spoštovane poslanke in poslanci, izvoljeni cvetovi državljank in državljanov, politične stranke ter ministrice in ministri naše vlade, prosimo vas, da za naše skupno dobro v tem mandatu strete še zadnji oreh in s projektom uvedbe pokrajin odprete možnosti za razvoj, ljudem pa omogočite, ko s spoštovanjem ustave dokončate teritorialno strukturo lokalne samouprave v Republiki Sloveniji, da bodo živeli v državi, ki omogoča blagostanje. 

Izvoljeni ste tudi zato, da predramite speči člen ustave, ki zagotavlja razvoj.