Jamske poslikave v Indoneziji so prvi opazili nizozemski arheologi v 50. letih prejšnjega stoletja, vendar jim starosti niso določili vse do danes. Več desetletji so bili preiskovalci namreč prepričani, da poslikave izvirajo iz časa pred neolitikom, kar naj bi pomenilo, da niso več kot 10 tisoč let stare.
Ob novi informaciji je bila večina arheologov presenečena in šokirana. Tri leta preiskav in merjenja so pokazala, da so odtisi rok stari vsaj 39.900 let, slika živali, znane kot prašičji jelen, pa je stara vsaj 35.400 let. Za primerjavo: najstarejša slika (rdeči disk) v Španiji je stara 40.800 let, slika nosoroga v Franciji pa je stara 38.827 let.
Nepričakovana starost jamskih poslikav zdaj ponuja dve novi teoriji glede razvoja umetnosti. Ena je, da so se ljudje v nekem trenutku naučili risanja in se nato razdelili na skupini, ki sta emigrirali v Evropo in Indonezijo. Druga teorija pa zagovarja možnost, da sta skupini najprej emigrirali, potem pa sta se ob istem času naučili slikati. Pretekla teorija, ki pravi, da se je umetnost rodila v Evropi, je zdaj označena kot naivna.
