Podjetje Cablex Plastik je bilo kot del skupine Cablex ustanovljeno leta 2006 in je specializirano za izdelavo plastičnih komponent in mehanskih sklopov. Konec leta 2013 je podjetje, ki ga vodi Igor Jarc, s tedaj 24 zaposlenimi ustvarilo 2,79 milijona evrov od prodaje, trenutno pa zaposlujejo 106 ljudi. Število zaposlenih se bo do konca leta dvignilo še za 16, odvisno od dinamike naročil. Izvozijo 90 odstotkov proizvodnje, v razvoj tehnologije vložijo letno od 10 do 15 odstotkov letnega prometa.

Utemeljitev metodološke komisije

»Razvojno naravnano podjetje Cablex Plastik se razvija in raste s potrebami kupcev. Filozofija podjetja je: biti drugačen in boljši od povprečja. Tega, kar proizvajajo, ne zna in ne zmore delati vsak in to je Cablexov korak pred konkurenco. Pomembno vlogo ima tudi sinergija, ki jo imajo kot dobavitelj kabelskih snopov, saj imajo zelo dobro organizirano centralno nabavo, izdelovanje ponudb in logistiko znotraj skupine Cablex.

Na trgu se uveljavljajo kot razvojni dobavitelj. So izrazit izvoznik: 90 % njihovih izdelkov je namenjenih mednarodnim kupcem. Zadnje diha celoten kolektiv, ki ima ničelno stopnjo fluktuacije: kdor se pridruži Cablex Plastiku, ostane v Cablexu Plastiku. Skupaj so od leta 2008 dosegli prvi milijon evrov prometa in v petih letih prodajo povečali kar 4-kratno. V letu 2013 je podjetje zaposlovalo 20 sodelavcev in doseglo v primerjavi z gospodarskimi družbami v Sloveniji nadpovprečno dodano vrednost v višini 50.608 evrov na zaposlenega.

Podjetje z odlično A boniteto ima potencial rasti tudi v prihodnosti: panoga, v kateri deluje, izkazuje trend rasti. Obenem ima podjetje tudi podlago za financiranje rasti: strategija lastnikov, ki so kapitalsko močnejši je, da večino dobička investirajo v nove posle. Tako je podjetje sposobno samostojno financirati nove projekte in se prilagajati potrebam kupca.

Podjetje Cablex Plastik, zgrajeno trojčku: pripadnost sodelavcev, razumevanje potreb kupca in sposobnost zadovoljevanja potreb, je metodološka komisija prepoznala za gazelo dolenjsko-posavske regije 2014.«

Sto najhitreje rastočih dolenjsko-posavskih gazel

V petih letih od 2008 do 2013 so dinamično rasle: prihodke iz prodaje so potrojile, in sicer so ti zrasli s 538,6 milijona evrov na 1,7 milijarde evrov v letu 2013. To je sicer nekoliko nižja dinamika, kot so jo beležile gazele dolenjsko-posavske regije na lanski lestvici (454-odstotno povečanje prodaje). So pa gazele prepričljivo poskočile v primerjavi z regijskim gospodarstvom, ki je v istem obdobju, od leta 2008 do 2013, prodajo povečalo za skromne tri odstotke. Gazelja rast prodaje je spremljala tudi rast zaposlitvenih priložnosti: gazele so v tem obdobju ustvarile kar 1150 novih delovnih mest, kar pomeni 49-odstotno rast (lanske gazele 962 novih delovnih mest), regija je v istem času delovna mesta zapirala: zaposlitev je izgubilo kar 5840 zaposlenih, kar predstavlja 15-odstotni padec.

Gazele se ponašajo tudi z dvigom dodane vrednosti, ki je v petih letih narasla za 79 odstotkov, v regiji kot celoti pa je v tem času padla za sedem odstotkov. Povprečna dodana vrednost med 100 regijskimi gazelami v letu 2013 je znašala 37.567 evrov na zaposlenega, kar je nekoliko pod povprečjem gospodarskih družb v Sloveniji (39.049 evrov na zaposlenega).

Po velikosti je med sto dolenjsko-posavskimi gazelami dobri dve tretjini (68 odstotkov) mikropodjetij, četrtina (25 odstotkov) je majhnih podjetij, med preostalimi pa je pet srednje velikih in dve veliki družbi. V letu 2013 je povprečna gazela v tej regiji zaposlovala 35 sodelavcev (lanske gazele 24).

Delež kapitala v strukturi financiranja gazel dolenjsko-posavske regije znaša približno tretjino oziroma 34 odstotkov, kar je primerljivo z lanskimi gazelami (31,5 odstotka). Je pa to precej pod povprečjem gospodarstva regije, ki se financira izredno konservativno in v letu 2013 v strukturi kapitala beleži kar 59 odstotkov lastniškega kapitala. Podjetniške gazele dolenjsko-posavske regije imajo kljub temu v primerjavi s povprečnim podjetjem v regiji večjo verjetnost preživetja: kazalnik verjetnosti neuspeha v naslednjih dvanajstih mesecih, ki ga po lastni metodologiji (Failure Score Model) izračunava družba Bisnode, dosega vrednost 76 (lanske gazele 73), medtem ko regijski indeks znaša le 50.

Z današnjim izborom dolenjsko-posavske gazele je znanih vseh šest finalistov za izbor Zlata gazela 2014, ki se bo odvil 22. oktobra v Cankarjevem domu v Ljubljani. Dravsko-pomursko regijo bo zastopalo mariborsko družinsko podjetje Imenšek, primorsko-notranjsko regijo podjetje SMT iz Portoroža, osrednjo Slovenijo MI Elektronika z Brezovice, savinjsko-posavsko regijo velenjska Plastika Skaza, Gorenjsko pa Domel holding iz Železnikov.

Zlata gazela 2013 je bil škofjeloški Knauf Insulation, srebrna šentjernejska L-Tek Elektronika, bronasta pa Termo-tehnika iz Braslovč.

Sklepna prireditev Slovenska gazela 2014 bo v sredo, 22. oktobra, v Cankarjevem domu v Ljubljani. Podrobnejše informacije o projektu Gazela 2014 so objavljene na spletni strani www.gazela.com.