Vse do poznega večera usoda komisarske kandidature Alenke Bratušek ni bila jasna. Po bruseljskih in domačih kuloarjih so krožila številna ugibanja, odvijala so se mrzlična lobiranja, pojavljali so se različni preobrati, kaj bi se s spornimi kandidati utegnilo zgoditi. Špekulacijo, da bo pred glasovanjem odstopila, je Bratuškova hitro zanikala. Tik pred glasovanji odborov o kandidaturah šestih komisarskih kandidatov se je v parlamentu odvijalo merjenje mišic med poslanskimi skupinami. Vodstvo politične skupine Bratuškove Alde je vztrajalo pri podpori njeni kandidaturi, enaka sporočila so prihajala tudi iz Junckerjevega kabineta. Čeprav je bodoči predsednik evropske komisije zagotavljal, da nima načrta B glede rekonstrukcije komisije, so se v evropskem parlamentu odvijali številni sestanki, na katerih so razpravljali o morebitnih kadrovskih rošadah.
Neuspešen Junckerjev poskus
Po naših informacijah je Juncker pred glasovanjem o Bratuškovi političnim koordinatorjem predlagal, da bi ji vendarle dali še eno priložnost in bi jo pristojna odbora ponovno zaslišala. Vendar je bil neuspešen. Odgovora na vprašanje, ali bo sedaj slovensko vlado zaprosil za novo kandidatko oziroma kandidata, pa iz Junckerjevega kabineta do zaključka redakcije nismo dobili. Bodoči predsednik komisije sicer ni zavezan, da upošteva odločitev odborov oziroma lahko vztraja pri svojem predlogu ali pa kandidatu dodeli nov resor. A naj se – tako pravijo naši viri – pri Bratuškovi za to ne bi odločil, saj je nasprotovanje v obeh največjih evropskih političnih družinah premočno. To pomeni, da bo na potezi slovenska vlada. Tudi če bi si Juncker zaželel, da v komisijo sprejme katerega od preostalih dveh kandidatov, ki mu jih je predlagala prejšnja ministrska ekipa (torej Tanjo Fajon ali Karla Erjavca), tega po prepričanju naših sogovorniki iz krogov blizu Mira Cerarja brez soglasja nove vlade ne more narediti. Lahko pa Cerarjeva ministrska ekipa predlaga novo ime.
Glede na to, da bo Juncker vztrajal pri sedanjem številu žensk v komisiji, bi imela s starega spiska več možnosti Tanja Fajon. Vendar pa bo moral predsednik evropske komisije upoštevati tudi razdelitev komisarskih mest po političnih skupinah. Izbira Fajonove, ki sodi v tabor socialistov, bi namreč – ker očitno do drugih zamenjav komisarskih kandidatov ne bo prišlo – pomenila, da bi liberalci dobili enega komisarja manj, kot jim je bilo obljubljeno. V to pa, kot zagotavljajo, ne bodo privolili. Na včerajšnjem jutranjem sestanku poslanske skupine Alde so namreč po naših informacijah sklenili, da bodo v primeru, da njihova zahteva za ponovno zaslišanje Bratuškove ne bo sprejeta, vztrajali, naj bo novi kandidat iz Slovenije predstavnik stranke z liberalno politično usmeritvijo.
Bo nova kandidatka iz vrst SMC?
Ker so vse tri slovenske stranke, ki so članice Alde, zunajparlamentarne (LDS, Zares in DL), bi po namigih naših sogovornikov v Alde sprejeli tudi kandidata, ki bi ga predlagala SMC. Kot je znano, se SMC sicer o tem, v katero evropsko politično skupino bo vstopila, še ni opredelila. V Alde pa naj – tako pravijo naši viri – ne bi bili najbolj navdušeni nad morebitno ponovno kandidaturo Janeza Potočnika, ki ga je Cerarjeva stranka kot kandidata za slovenskega komisarja predlagala prejšnji vladi, prav tako pa naj morebitni takšni izbiri ne bi bil naklonjen Juncker. Tako se v bruseljskih krogih kot možna nova kandidatka za evropsko komisarko že omenja Cerarjeva ministrica brez resorja, odgovorna za področje razvoja, strateške projekte in kohezijo Violeta Bulc. Po nekaterih namigih bi lahko Slovenija celo obdržala resor energetske unije in podpredsedniško mesto, če bo v Bruselj poslala žensko iz liberalnih političnih vrst. Predsednik vlade Miro Cerar je po včerajšnji zavrnitvi Bratuškove dejal, da bo morala vlada nemudoma poiskati novega ustreznega kandidata, o imenih pa še ni želel govoriti. Kot je napovedal, bo novega kandidata iskala tudi SMC, vendar pa se bodo morali o tem vprašanju posvetovati vsi koalicijski partnerji. Predsedujoči SD Dejan Židan pa vztraja, da bi bila njihova kandidatka Tanja Fajon v evropskem parlamentu deležna največ podpore in da bi bila odločitev za njeno kandidaturo »državotvorno dejanje«.
Aleš Gaube, Meta Roglič
