»V takšnih razmerah nikoli, niti med triurnim treningom ne pogledam na uro, koliko časa bom še morala trenirati, da gremo z ledenika v dolino,« je smučarska tekačica Katja Višnar včeraj na planoti Ramsau pod Dachsteinom opisala motivacijo, ki jo ima pred začetkom sezone, ki se z uvodno tekmo svetovnega pokala začenja 29. novembra na tradicionalnem prizorišču Ruka na Finskem.
Glede na včerajšnje idilične razmere bi 30-letni Blejki verjel vsak ljubiteljski tekač in ji še kako zavidal delovne razmere. Sonce, razgled skoraj do Triglava, temperature nad ničlo, rahel vetrič in hitra smučina. Desetkilometrska pentlja je minila kot čisti užitek. Posebno če vmes ujamemo tekačico v kratkih hlačah in majici s kratkimi rokavi, edino med okoli 300 tekači z vse Evrope, ki je dala vedeti, da poletje še ni mimo. Poljakinja Justyna Kowalczyk, ob Marit Bjoergen najboljša tekačica zadnje dobe, je s tem sicer ukradla nekaj posebne pozornosti, ki je bila namenjena šopku slovenskih smučarskih tekačic in tekaču. Skoraj 3000 metrov visoko se na tradicionalnem prizorišču jesenskih priprav privajajo na prve snežne kilometre za sezono 2014/15.
Osrednja osebnost je seveda Vesna Fabjan, nosilka olimpijske bronaste kolajne iz Sočija. »V tej zimi se ni veliko spremenilo. Edino veliko več obveznosti imam in vsaj v spomladanskih mesecih sem morala skoraj do minute točno usklajevati svoj delovnik. Zdaj je že nekoliko bolje. Na pripravah si lahko celo oddahnem,« je s širokim nasmehom Vesna Fabjan povzela ljubko realnost. Le s tistim delom delovnih obveznosti, ko gre za usklajevanje pogodb, ki so to jesen rakava rana celotne SZS, ni prav nič navdušena. »Veliko pogovorov, a nobenega učinka. Nam ostane le to, da treniramo. Ne moremo ležati doma in čakati, kaj bo, če bo in ko bo,« pravi Vesna iz Besnice.
Šef Gracer pravi, da bodo z 200.000 evrov nižjim proračunom panoge v primerjavi z zlato dobo s Petro Majdič sezono težko zvozili. Potrebovali bi še kakšnega serviserja več kot delovno slovaško navezo. Vendar nov merilnik za testiranje smuči za klasično tehniko, ki so ga ponosno pokazali, čeprav so si ga izposodili od švedske reprezentance, le daje vedeti, da kljub krizi sledijo napredku. Olimpijska kolajna je tudi nekaj spremenila.
»Takoj po osvojitvi kolajne se je odnos proizvajalca smuči Fischer bistveno spremenil in zdaj dobivam material, o katerem sem včasih le sanjala. Nudijo mi vso podporo. To so sicer malenkosti, teči moram še vedno sama, a velikokrat prav to odloča,« Fabjanova poudari dobrobit osvojene kolajne. Sicer pravi, da je vse po starem in da mora še naprej paziti na zdravje, saj so ji v preteklih sezonah kronične težave odnesle marsikateri odmevnejši rezultat.
Fabjanova priznava, da v poolimpijski sezoni ne bo čutila hudega rezultatskega pritiska, čeprav bo vrhunec svetovno prvenstvo februarja v švedskem Falunu. Tudi zato, ker je zraven Katja Višnar, ki je preteklo sezono končala kot šesta sprinterka sezone svetovnega pokala. »Za letošnjo sezono veliko več pozornosti namenjam treningu klasične tehnike. In veliko več dolgih treningov imam za sabo,« je spremembe tudi za Falun razkrivala srčna spremljevalka olimpijskega zmagovalca Ola Vigna Hattestada. Višnarjeva prav nič rada ne sliši, da je njen glavni svetovalec ali celo trener. »Ponosna sem, da znam trenirati tudi sama. Veliko sem se že naučila. Znam si prisluhniti,« pravi Blejka, ki se je v bližini Lillehammerja že tako udomačila, da dobiva ponudbe norveških klubov za prestop.
V imenitni družbi dobitnice olimpijske kolajne in njene namestnice žarijo tudi mlajše. Če je Alenka Čebašek morala zapustiti priprave zaradi manjših težav, maratonka Barbara Jezeršek pa se še ni vrnila z južne poloble (Gracer nanjo veliko ne računa), pa žarijo Nika Razinger in Lea Einfalt, ki sta prvič pridruženi reprezentanci A, ter tudi mladinka Ana Lampič. So cvet deklet, ki ga Sloveniji zavida ves tekaški svet.
»Lea je zelo pridna. Včasih kar preveč, a ji ne bi dopustil, da bi kot Kowalczykova zadnja šla z ledenika. Za daljše težke proge zares veliko obeta,« tekačico iz Zbilj, ki ji ni težko priznati, da trenira za olimpijsko kolajno, hvali Gracer.
Gracer, ki mu kot pomočnik tudi letos pomaga nekdanji najboljši tekač Nejc Brodar, s programom pa mu še naprej svetuje norveški ekspert Per - Øyvind Torvik, je po osvojeni tekaški olimpijski kolajni kot ponosu cele panoge in visokoletečih načrtih predsednika zbora za teke Janeza Vodičarja želel osamosvojiti tudi moško člansko ekipo. A so se načrti ob finančnih negotovostih razpihali kot meglice nad Dachsteinom. »Želeli smo sestaviti ekipo in ji omogočiti, da bi z leti lahko postala bolj konkurenčna svetovni eliti. Ni šlo. Znova smo jih priključili ženski ekipi. Motivacija s tem verjetno pri fantih ni najboljša, a upam, da se bo kdo približal najboljši trideseterici,« je Gracer tlakoval načrte v realnost.
Gracerju je pred dobrim tednom še najbolj zagodel Rok Tršan. Zadnja leta najboljši smučarski tekač ni vrgel puške v koruzo, pač pa je pri 22 letih ubral pot nekdanjih predhodnikov Janeza Mariča in kolegov. Naprtal si je puško na rame in odšel na Pokljuko med biatlonce zbrane. Vsaj Vodičarju, ki mu je biatlon še vedno tako pri srcu, da bi bil predsednik biatloncev, a je s kandidaturo pogorel, se je verjetno ob novici zataknilo v grlu.
