Kostanj na mizo!

Vroč španski temperament, pogosto začinjen s tleski kastanjet, navidezno nima nič skupnega s hladnimi jesenskimi večeri pri nas, ko pečemo kostanj in pijemo jabolčni mošt. In res nima, so pa zato kastanjete dobile ime po kostanju (španci mu pravijo castanes). In ko po rokah premetavamo vroč, pravkar pečen kostanj, zraven pa bodisi od vročine v roki bodisi od večernega mraza poskakujemo, je na trenutke videti, kot bi se tak vroč španski temperament naselil v nas. Kostanj, ki ob jesenskih mrzlih in temnih večerih sveže pečen v dlaneh zanesljivo razvedri vzdušje, je imel nekoč v prehrani našega dela sveta pomembno mesto – vse dokler se nista uveljavila krompir in koruza. Eno kostanjevo drevo je lahko preživelo številno družino, saj je na njem zraslo tudi do dvesto kilogramov plodov. Kostanj so sušili in mleli v kostanjevo moko, iz katere so v zimskem času, ko je primanjkovalo druge hrane, pripravljali različne jedi; številne med njimi so žal pozabljene. Francozi so iz njega v Napoleonovih časih pridobivali celo sladkor, potem pa je sčasoma postal le še del tradicije in običajev, sploh na Korziki, kjer so včasih pred vsako poroko pripravili dvaindvajset različnih jedi iz kostanja, ki so jih za srečo postregli mladoporočencema in svatom. Zadnja leta predvsem Francozi in Italijani spet odkrivajo različne okuse kostanja, ki se počasi, a zanesljivo vrača tudi na naše mize. Če imamo sveže nabranih plodov v izobilju, jih lahko enostavno zamrznemo cele oziroma že zarezane, če jih bomo pozneje pekli. Marsikdo jih blanšira, olupi in shrani v vrečke ter zamrzne, a shranjevanje tako pripravljenega kostanja je priporočljivo največ dva meseca. Kogar ob misli na lupljenje kostanja kar zmrazi, naj kuhanemu odstrani zgolj lupino, nato pa ga pretlači skozi pasirko ali redko cedilo, na katerem ostane rjava kožica. Takšnega lahko v vrečkah zamrznemo in uporabimo za pripravo različnih jedi. Odlično nadomesti na primer orehe, po katerih marsikoga peče zgaga. Če v potici polovico orehov nadomestimo s pasiranim kostanjem, se to pri okusu skorajda ne bo opazilo, zgage pa tudi ne bo. Vas mika kostanjev pire? Nič lažjega. Zmesi manjšega dela pretlačenega krompirja in večjega dela pasiranega kostanja dodamo vroče mleko, sol in malo smetane. Dobro premešamo in postrežemo kot prilogo k mesnim jedem. Kostanj je odličen tudi za juho, ki jo poleg klasične lahko pripravimo zelo na hitro – jušni osnovi dodamo malo smetane in kostanjevega pireja ter kakšen kuhan kostanj. Ljubitelji kruha, tudi tisti s celiakijo, si bodo hlebec morda spekli iz kostanjeve moke. V skledo vsujemo moko, naredimo jamico in vanjo vlijemo nekaj toplega mleka z dodatkom masla, kvasni nastavek ter dodamo jajce za vezivo. Nato ugnetemo redko testo, kot za marmorni kolač, ki vzhaja in se peče v namazanem modelu. Pa slan kostanjev štrukelj? Pripravimo ga iz slanega kvašenega testa z dodatkom bučnega olja ali iz krompirjevega testa z dodatkom kostanjevega pireja, nadev pa pripravimo iz pasiranega kostanja z dodatkom smetane, jajc in soli. Zavijemo, skuhamo in zabelimo z maslom in drobnjakom. S kostanjem naj računajo tudi sladkosnedi. Sladkan kostanjev pire stisnemo skozi stiskalnico z okroglimi odprtinami, da nastanejo špageti, ki jih prelijemo s sladko omako, denimo čokoladno ali iz gozdnih sadežev. Tu pa se zgodba še zdaleč ne konča. Ste že slišali za kostanjevo pivo? Tudi pri nas obstajajo obrtniški pivovarji, ki priljubljeni napitek namesto iz ječmena varijo iz kostanja. Na zdravje!