No, zadevščina z ukradeno fotografijo netopirja za znamko, ki jo je izdala Pošta Slovenije, je ultimativen primer tega, da tvojemu domnevnemu državljanskemu bratu zate ni prav nič bolj mar kot nekemu tujcu. Naj obnovim zgodbo za tiste, ki je ne poznajo. Pošta Slovenije je torej izdala znamko s fotografijo netopirja, ki ga je v neki avstralski jami slikal ameriški fotograf, vendar pa so fotografijo, ne da bi obvestili in finančno nagradili avtorja, mirno uporabili. Kar je ultimativna državna sramota, kakršne menda še ni bilo. Nekaj, da ti je zares lahko nerodno biti Slovenec oziroma celo človek z lastno državo. Uradna znamka državne pošte?! Mar ni to nekaj tako državotvorno bazičnega kot nabor črk, ki jih uradni jezik države uporablja? Kot izdaja enciklopedije. Vsaj sam jo razumem kot takšno. Kot izdelek, pri katerem se morajo upoštevati vse prastare procedure. Kot vzdrževanje picajzlastih monarhičnih ceremonialov v državah, kjer monarhijo še imajo. Najbolj travmatično pri vsem skupaj je, da je pripetljaj celo razumljiv. Da celo razumeš, od kod pristojnim poštnikom ideja, da ne bo nič narobe, če na znamki uporabijo ukradeno fotografijo. Česar z glasbo sicer ne počnejo niti v »ž« pornoprodukciji, ker ko oni prizore glasbeno opremljajo z glasbo iz raznih glasbenih baz, jo tudi plačajo in podpišejo. Poglejte »špice« filmov. Če se seveda uspete prebiti do njih. V tej naši deželi je tako in tako »najpametnejše«, da preneseš (ukradeš) domislico od zunaj in potem z njo zaslužiš doma. Pod scenarij podpišeš ženo, oblikovanje prepustiš hčerki, s photoshopom se poukvarja stara mati, ki se je na upokojenskem tečaju naučila osnov, in tako naprej. Brez sramu. Na polno. Samozavestno. Veselo kot v novem avtu na prvem družinskem izletu ali gruntarsko zmagovito, kot da bi na sejmu dobili nagrado za najboljšega bika.

Pri nas je nacionalni interes nemalokrat enak družinskemu. Da je bila pri enakem početju zasačena Pošta Slovenije, je pač zgolj ultimativen dokaz, da ta miselnost obvladuje tudi najodločilnejše ravni odločanja. Kajti še večji problem od tega, da so ukradli fotografijo, je, da niso dali priložnosti kakemu domačemu avtorju. Zakaj? Ker samo hlinijo, da jim je mar, dejansko pa jih zanima samo lastna rit. A »kakršen folk, takšna pošta«. Na replikah smo odrastli.