Če politična situacija v obubožanem mestu ne bi bila tako skrb vzbujajoče tragična, bi bil prolog in razplet prvega kroga županskih volitev v Mariboru lahko plod domišljije amaterskega pisca burk. Višek slabega okusa ni zgolj to, da sta se v drugi krog volitev uvrstila kazensko ovadena Andrej Fištravec in Franc Kangler. Za nezdravo mero političnega absurda je poskrbel še kandidat stranke, ki najbolj prisega na etičnost, poštenost in neomadeževanost.
Anton Kranjc (Stranka Mira Cerarja) se je v predvolilnem boju skušal profilirati kot menedžer z ničelno toleranco do kriminala in korupcije. Ostro je napadal favorizirana tekmeca in ta taktika se mu je obrestovala, kar je nakazala tudi Dnevnikova javnomnenjska raziskava, ki je Kranjca uvrstila na drugo mesto med 17 županskimi kandidati.
Prejšnji teden pa so mediji z izdatno pomočjo okrožnega sodišča v Mariboru (ki je tik pred nastopom volilnega molka bržkone protipravno obelodanilo izbrisane podrobnosti iz sodnih spisov) razkrili temačno Kranjčevo preteklost, o kateri v stranki menda niso nič vedeli.
Cerarja je zapustil že v soboto
Tega, da je konec leta 1997 zagrešil kaznivo dejanje na položaju direktorja mariborske poslovalnice SKB banke, namreč ni omenil v svojem življenjepisu. Tudi na soočenjih je na vprašanja novinarjev sprva dosledno odgovarjal, da ni bil nikoli pravnomočno obsojen, in se skliceval na uradno potrdilo o nekaznovanosti. Krajnc je brezsramno govoril neresnico: zaradi zlorabe položaja je bil obsojen na pogojno kazen štirih mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta. Mariborsko sodišče mu je v sodbi, ki je leta 2006 postala pravnomočna, še naložilo, da mora vrniti okoli 4000 evrov protipravne premoženjske koristi.
Tudi potem, ko je bil soočen z uradnim odgovorom sodišča, ki je gostobesedno citiralo izbrisano sodbo, se Kranjc ni nehal sprenevedati. Prvič je rekel, da se ne spominja, drugič je trdil, da je v tem sodnem postopku prevzel nase krivdo nekoga drugega. »Ni šlo za veliko in pomembno stvar, zato se obravnav niti nisem udeleževal,« je razlagal. Nazadnje je vendarle priznal, da je bil obsojen, in je zato v soboto nepreklicno izstopil iz Cerarjeve stranke. Če bi lahko čas zavrtel nazaj, ne bi kandidiral za župana, je dejal včeraj, temveč bi najprej terjal obnovo sodnega postopka zaradi – po njegovih besedah – krivične obsodbe.
Kranjc seveda nima časovnega stroja in nepopravljive škode ne bo mogel sanirati z nobenim pravnim sredstvom. Stranki SMC se je zaradi njegove neiskrenosti v zadnjih dneh kampanje skoraj prepolovila podpora na dobrih deset odstotkov, včerajšnje vzdušje v strankinem predvolilnem taboru pa je bilo temu primerno pogrebno.
Padli poštenjak je potreboval več minut, da je stopil pred medije. »Žalosten sem, da smo imeli eno zadnjih priložnosti izvoliti bolj poštenega in strokovnega župana,« je bil otožen. »Pa ne govorim o sebi, temveč o drugih kandidatih, ki so imeli dobre programe.« V drugem krogu ne bo šel na volišče, je napovedal.
Na volišče s kombiji in plonk listki
Četudi bi bil Kranjc brezmadežen, bi težko konkuriral zmagovalcema prvega kroga, saj ta očitno razpolagata z razkošnejšim proračunom in nimata zadržkov pri novačenju glasov. Zato sta si lahko privoščila, da sta že v času predčasnega glasovanja na etično sporen način množično rekrutirala volilce.
Na volišče v Grajski ulici jih je prejšnji teden namreč prišlo rekordno, več kot 1500, je pojasnil predsednik mariborske občinske volilne komisije Branko Reisman. Predčasno so prišli volit upokojenci, invalidi, pripadniki romskih skupnosti in tuji državljani z začasnim prebivališčem v Mariboru. Na volišče so bili številni pripeljani v kombijih, je poročal Večer. Nekateri niso še nikoli volili in niso vedeli, kako poteka postopek, zato so se komisiji skušali legitimirati kar s pomočjo plonk listkov ali s predvolilnim letakom. Na njih je bilo eno izmed teh imen: Franc Kangler, Andrej Fištravec ali Tomaž Kancler (SDS).
V Fištravčevem predvolilnem taboru je bilo sinoči bistveno drugačno občinstvo kot marca lani. O kakšnih vstajnikih in uglednih imenih iz civilne družbe ni bilo ne duha ne sluha, prevladovali so svetniški kandidati, občinski zaupniki, podjemni svetovalci in številni drugi, ki si lahko z njegovo ponovno izvolitvijo obetajo dodaten vir prihodkov.
Da bo Maribor doživel katarzo, očiščenje, je ob zavidljivem vodstvu samozavestno napovedoval Fištravec, kakor da od aprila lani ne sedi v županski pisarni, temveč skuša vanjo šele prodreti. V Kanglerja, s katerim sta v predvolilnih bojih skorajda imela nekakšen pakt o nenapadanju, je takoj uperil nekaj verbalnih puščic. »V drugem krogu bo videl, kje je njegova resničnost,« je napovedal in izrazil upanje, da bo volilni boj ostal na primerni ravni.
Razpoloženje njegovega predhodnika, ki so ga s položaja odnesli množični protesti, je bilo navkljub uvrstitvi v drugi krog zelo resnobno. Kangler je skoraj osamljen stal na Grajskem trgu in se nasmejal le z veliko težavo. Povedal je, da verjame v zmago v drugem krogu. Pri tem je deloval tako, kakor da še sebe ne zmore prav zares prepričati o tem, kar napoveduje.
