Iz Kaira sem šel v Jeruzalem. Župan je bil Ehud Olmert. Letošnjega marca je začel prestajati šestletno zaporno kazen zaradi koruptnih praks pri zemljiških poslih v Jeruzalemu.

Odselil sem se v New York, kjer je bil župan Rudy Giuliani. Nekdanji javni tožilec je bil avtoritarni konservativni gospodar mesta. Z Manhattna je s trdo roko pregnal ulični kriminal, prostitucijo, pornografijo in brezdomce. Mesto je cvetelo, v liberalnih četrtih so ga zmerjali, da je fašist. V najbolj liberalnih četrtih je na ponovnih volitvah dobil največ glasov. Njegov šef mestne policije je bil Bernard Kerik, ki je bil jeklena pest Giulianijeve trde roke. 11. septembra 2001 sta oba postala junaka New Yorka in Združenih držav. Oba sta se po končanju mandata znašla v preiskavi zaradi korupcije. Giuliani se je izmazal in samo veličastno izgubil možnost, da kandidira za predsednika Amerike, policist Kerik je dobil štiri leta zapora.

Ko sem leta 2004 prišel v Ljubljano, je dežela kazala zanimiv obraz. Slovenija je zaznavala prva resna opozorila, da bo kot samostojen politični projekt propadla. Mesta pa so vzcvetela. Na prvih lokalnih volitvah, ki sem jih spremljal, so zmagali Boris Popovič, Zoran Janković in Franc Kangler. Od Maribora do Kopra je nastal županski koridor. Državi je zmanjkalo vsakršnih idej o njenem morebitnem razvoju, mesta pa so kipela. V nekaj letih so se vsi trije znašli v policijskih preiskavah zaradi korupcije, dva na sodišču, eden v njegovem preddverju. Spotoma sem intervjuval župana Varaždina Ivana Čehoka, ki je takoj zatem zaradi korupcije odstopil kot župan, poslanec in predsednik stranke. Zdaj med čakanjem na pravnomočno sodbo kuha v kiosku na varaždinski tržnici in piše filozofske knjige.

Moj urednik Miran Lesjak si je pred letošnjimi volitvami zaželel intervju z uspešnim županom, ki ni skorumpiran. Nekako se nama je zdelo, da bi župan Benetk moral biti takšen. Najlepše mesto v naši bližini. »Župan Giorgio Orsini aretiran zaradi korupcije, odstopil celoten mestni svet,« je bil prvi biografski podatek, ki sem ga našel.

Vsi so govorili o poštenem opravljanju funkcije. No, eden ni.

»Problem je, kako definirati korupcijo,« mi je rekel župan Kabula Mohamed Junis Navadiš. »Če moj uradnik vzame dvajset tisoč afganijev, da hitreje opravi delo, je to še vedno v okviru poštenosti. Ne sme pa ustanoviti narkokartela.«

Glej, glej. Ta princip so sprejeli tudi slovenski volilci.