»Prvo mesto na Šmarni gori je bilo neuresničljivo. Nisem se počutila močno. Še bolj pa velja, da je bila Andrea Mayr nepremagljiva. Tako kot že vso sezono. Todi to, da je izboljšala moj rekord proge, ni nič presenetljivega. Če rekorda ne bi popravila letos po njeni tako uspešni sezoni, ne vem, kdaj ga bi. Mayrjeva je seveda zasluženo tudi skupna zmagovalka svetovnega pokala. Sama boljša kot druga ne bi mogla biti,« je Mateja Kosovelj v soboto na cilju 35. teka na Šmarno goro brez kančka razočaranja pospremila zadnjo tekmo svetovnega pokala v gorskih tekih, v katerem je branila lansko skupno zmago.

Štiriintridesetletna avstrijska atletinja Andrea Mayr si je kmalu po startu na deset kilometrov dolgi progi iz Tacna na Grmado, navzdol proti Tacnu in nazaj na Šmarno goro zvila gleženj, a je to ni ustavilo. »Vztrajala sem le zaradi adrenalina. Na zasledovalke z Matejo na čelu nisem mislila. Borila sem se le z goro,« je po že četrti zmagi nad Ljubljano pripomnila nepremagljiva visokorasla (175 cm) in peresno lahka (53 kg) tekačica Andrea Mayr. Ker je za 42 sekund, na 48:04, tudi popravila rekord novejše trase Mateje Kosovelj (že prej je imela v lasti rekord stare proge), je z dodatnimi 420 evri, ob 500 evrih za zmago na Šmarni gori in 1000 evrih za skupno zmago, občutno odebelila denarnico.

Ko gre za nagrajevanje, omenimo, da je slovenski evropski podprvakinji ob koncu sezone tekaška trgatev nanesla 300 evrov za drugo mesto na Šmarni gori in 850 za skupno drugo v svetovnem pokalu. »Sezona me je veliko naučila. Predvsem to, da je bilo dvigovanje forme za tri vrhunce, evropsko prvenstvo v juliju, svetovno v septembru (7. mesto) in svetovno prvenstvo v gorskem maratonu (4. mesto) v avgustu, preveč. Na svetovnem v Italiji bi bila lahko više kot sedma,« je glede na visoke cilje razmišljala najboljša gorska tekačica, ki ima v glavi seveda tudi projekt maraton, a ne še za bližnji ljubljanski maraton. Zelo podobno je na Šmarni gori razmišljal štiri leta starejši brat Mitja, le da s petim mestom ni obdržal tretjega mesta v skupni razvrstitvi svetovnega pokala. Zmagovalec Eritrejec Petro Memo (41:59), tudi dobitnik tekaškega kristalnega globusa, Švicar Daniel Schneider in Italijan Alex Baldaccini, sicer rekorder proge na Šmarno goro (41:32), so bili premočni tekmeci. Primorcu ni pomagala niti njegova specialnost – tek navzdol. »Zadovoljen sem. Mučil sem se že na Grmado, reševal sem se le z rutino in veliko željo, da sploh pritečem do cilja. Četrto mesto skupno ni neuspeh,« je poudaril Mitja Kosovelj. »Tudi moja glavna napaka v sezoni je bila preveč pomembnih tekem v prekratkem časovnem obdobju. Svetovno prvenstvo v gorskem maratonu na veliki nadmorski višini v ZDA, kjer sem želel obraniti naslov, mi je pokvarilo drugi del sezone. Eno leto se izide, drugo ne.«

Kosovelj je imel v drugem vzponu v sicer idealnih jesenskih razmerah kar veliko dela, da je ohranil sloves najboljšega slovenskega tekača. Hrastničan Miran Cvet, veteransko odkritje sezone, je bil na letečem gorskem cilju na Grmadi še tretji, v cilju pa šesti, 14 sekund za Kosoveljem. Med deseterico so končali še sedmi Gašper Bregar in kot deveti mladi 20-letni Jošt Lapajne iz Tolmina. Med nagrajeno dvajseterico v skupnem seštevku svetovnega pokala je poleg Kosovelja končal tudi mojster za strme vertikalne kilometre Nejc Kuhar. Drugi s teka na Grintovec ima v petek na finalni tekmi svetovnega niza Vertikal Sky pri Gardskem jezeru še priložnost za skupno zmago.