Zabavljač z resnim poslanstvom

A to še zdaleč ni edina odlika humanoidnega robota. Asimo zna tudi teči, pri čemer si, jasno, prej tudi primerno ogreje gležnje, zna brcati žogo, plesati na različne glasbene ritme, zelo tekoče in brez postanka hoditi po stopnicah gor in dol, odpreti zna steklenico, njegovi prsti pa so tako občutljivi, da lahko pijačo natoči celo v papirnat kozarec. Vse to mu omogočajo senzorji, s katerimi lahko predvidi vsak naslednji gib, zna se umakniti človeku ali predmetu, ki mu stoji na poti, če ga skušamo odriniti ali ga povlečemo k sebi, pa sam lovi ravnotežje in pri tem prav simpatično zavzdihne »ups«. Le pasti ne sme, ker se v tem primeru razleti in ker zanj za zdaj še ne obstaja zdravniška oskrba, ga pospravijo v škatlo in pošljejo nazaj na Japonsko, v šali pove Jean-Luc de Krahe, eden od članov Hondine ekipe, ki predstavlja Asima po svetu. Robotovo telo je sicer izdelano iz magnezijeve zlitine, pokrite s plastičnim sintetičnim polimerom, kar ga naredi zelo lahkega – tehta le 48 kilogramov, hkrati pa tudi trpežnega.

Čeprav je mali robot, nad katerim se navdušujejo predvsem najmlajši, na prvi pogled pravi zabavljač, pa je njegov namen precej bolj resen. Hondini inženirji si ga namreč v prihodnje želijo razviti do te mere, da bi bil lahko pomočnik ljudem, predvsem starejšim, saj se prebivalstvo, predvsem pa na Japonskem, od koder Asimo prihaja, stara, pojasnjuje de Krahe. Tako bi lahko starejši dlje časa živeli doma, saj bi jih Asimo spomnil, kdaj morajo vzeti zdravila, jim podajal različne informacije ali pa zgolj pazil nanje, pravi sogovornik. Kdaj bi se Asimo lahko pojavil v naših domovih, je težko reči, nadaljuje de Krahe, saj bi ga še pred tem radi naredili tako inteligentnega, da bi se lahko sam učil iz lastnih izkušenj in tako znal sam reagirati v nepredvidljivih okoliščinah. Pa cena, si bodo Asima lahko privoščili tudi navadni smrtniki? »Težko je reči, ker pravzaprav še ne poznamo njegovega tržnega potenciala, bo pa verjetno cenovno primerljiv z avtomobilom srednjega cenovnega razreda,« napoveduje de Krahe.

Prihodnost je čisto blizu

Kljub vsemu pa je tehnologija, ki je vgrajena v Asima, vgrajena tudi v druge izdelke, ki so plod Hondinih raziskav in razvoja na področju humanoidnih robotov. Med temi izdelki so denimo naprava za pomoč pri hoji, sistem za obvladovanje korakov, ki pomaga ljudem z oslabljenimi mišicami nog, sistem podpore teži telesa, ki zmanjša obremenitev teže na nogah s tem, da daje delno oporo telesu, in UNI-CUB BETA, nova oblika osebne mobilnosti, ki vključuje Hondin originalni vsesmerni sistem pogonskih teles.

V okviru festivala Speculum Artium, ki je letos posvečen »obrisom prihodnosti«, poleg humanoidnega gosta velja omeniti tudi projekt Arart, prav tako japonsko novo kreativno izrazno platformo, ki povezuje klasično likovno ustvarjalnost z novimi tehnologijami. Tako denimo slike in ilustracije s pomočjo pametnih telefonov, na katerih je nameščena aplikacija Arart, »oživijo«. Ko pametni telefon približamo umetniškemu delu, denimo vidimo, kako Sončnice Vincenta van Gogha stresejo svoje glavice in cvetni listi počasi padajo na dno slike, Mona Liza pomežikne, preden se njen obraz izmaliči, Kofetarica Ivane Kobilice pa skodelico kave nese k ustom. Prav tako se v animacijo spremenijo ilustracije povesti Alica v čudežni deželi, tako da je tudi ta interaktivna razstava zanimiva za vse generacije občinstva.