A obstaja tudi druga, temnejša stran. V nevarne poslovne vode se zaradi visokih davkov in zaprtih bančnih vrat vržejo le podjetniki z vnaprej zagotovljenimi posli. Večina drugih se verjetno raje še naprej preživlja z delom na črno, saj se tudi inšpektorjev ni pretirano težko izogibati. Liberalizacija podjetništva po sistemu »vse na enem mestu« je prinesla tudi drugo skrajnost. Namesto zdravega poslovnega okolja in konkurence smo dobili (kvazi)podjetnike, ki s pridom izkoriščajo luknje v zakonodaji in za seboj puščajo neporavnane davke, obupane delavce in oškodovane upnike.

Ne, ne govorimo (le) o največjih »tajkunih«. Tudi lastniki manjših tovarn in obrtnih delavnic, frizerskih in kozmetičnih salonov, restavracij in gostiln nimajo slabe vesti, ko zaradi nakopičenih dolgov in izvršb vedno znova začenjajo na novo. Odprejo novo podjetje, po možnosti na ime drugega družinskega člana ali zaposlenega, in nanj prenesejo dejavnost. Staro podjetje prepustijo organiziranim skupinam, ki skrijejo dokumentacijo, podjetje pa v zameno za manjšo provizijo pošljejo v izbris ali stečaj.

Lahek in poceni dostop do podjetja je prišel kot nalašč tudi za iskalce boljšega življenja iz držav nekdanje Jugoslavije in držav zunaj Evropske unije. Z nakupom podjetja brez večjih težav prihajajo do delovnih dovoljenj, nato pa se lahko s trebuhom za kruhom odpravijo naprej v zahodno Evropo. S tem povsem zakonitim poslom že leta služijo izbrani posamezniki. S prodajo enega podjetja (in z njim delovnega vizuma) lahko tudi v slabih gospodarskih razmerah, ko primanjkuje služb, zaslužijo po nekaj tisoč evrov.

Nenadzorovano odpiranje podjetij poštnih nabiralnikov v zadnjih letih je Slovenijo spremenilo tudi v oazo za davčne utajevalce. Znane so zgodbe o izdajanju fiktivnih računov in odtekanju milijonov iz velikih državnih družb in gradbenih podjetij, ki so gradila predrage avtoceste. Toda to so le redki primeri, ki so jih bili sposobni odkriti naši organi pregona. Številni drugi gredo neopazno mimo. Na več koncih države tako najdemo na stotine slamnatih podjetij. Ta so namenjena le pretakanju ogromnih količin denarja iz fiktivnih poslov, »neobdavčenega« uvoza avtomobilov in drugih oblik organiziranega kriminala. Sistem že leta deluje pod pokroviteljstvom uglednih odvetnikov in mimo nadzora pristojnih: davkarije, policije, registrskih sodišč in zlasti notarjev, ki bi morali biti po naravi v »prvi bojni liniji«. Očitno se nikomur od njih ni zdelo nenavadno, ko je v njihovo pisarno prišel mladi državljan BiH ali priletni Makedonec ter nase prepisal lastništvo več deset podjetij, ki domujejo na istem naslovu. Nikogar od njih verjetno tudi ni zanimalo, da so za temi podjetji kmalu zatem čudežno izginile vse sledi. Če bi jih prijavili pristojnim organom, bi ostali brez visokega zaslužka, saj s takšnimi prepisi podjetij na brezdomce, mlade prestopnike in tujce služijo na tisoče, če ne desettisoče evrov.

In tako so zadovoljni vsi. Tudi država, ki nam lahkotno odpiranje podjetij prodaja kot pot do blaginje, pri tem pa hkrati podjetnike, ki delajo po njenih predpisih, ovira z obremenitvami in nenehnim spreminjanjem pravil.