Čeprav živimo v času neoliberalnih ekonomskih praks, v Iraku uporabljamo keynesovsko metodo razvoja sveta. Maynard Keynes je v nasprotju z ideologom neoliberalizma Friedrichom Hayekom predaval, da brez državne intervencije ne moremo imeti uspešne ekonomije. Njegov recept za rešitev brezposelnosti je bil preprost. Država mora dati brezposelnim možnost, da dobijo delo. Plača jim, da gredo na ozemlje, kjer ni ničesar, in začnejo kopati veliko luknjo. Ko pridejo dovolj globoko, da ni več videti neba, ustavi dela in jih plača za to, da luknjo ponovno zapolnijo z zemljo, ki so jo prej izkopali. Z denarjem, ki ga zaslužijo, kupijo stanovanja, šolajo otroke in dobro živijo, menjalni odnosi se lepo razvijajo, ekonomija začne cveteti, družba doživi harmonično ravnotežje ponudbe in povpraševanja, ki je temelj kapitalizma. Natančno to teorijo v praksi izvajamo v Iraku in smo jo pravkar razširili na Sirijo. Povsod drugod po svetu velja, da je vmešavanje države v ekonomijo in družbeni razvoj škodljivo in da uničevalno deluje na rast obojega. Vsak svoboden posameznik svobodno deluje v dereguliranem svetu in v tekmovanju z drugimi ustvarja svojo srečo. Abu Bakr El Bagdadi verno sledi nauku Friedricha Hayeka. Država se mora umakniti iz razvojnega procesa in zgolj omogočiti samoregulacijo svobodnih ekonomskih subjektov v privatni lasti. V Iraku namesto tega insistiramo, da lahko samo grda državna regulativa s tanki in bombniki zagotovi razvoj po petletnih planih, ki so iz obdobja v obdobje uspešno realizirani in preseženi. Vsako privatno iniciativo, ki se poskuša izogniti strogemu planskemu razvoju pod nadzorom države, zasujemo z bombami. Da bi preprečili svobodni razvoj, smo pripravljeni tudi prepovedati svobodni pretok ljudi in blaga iz Evrope na Bližnji vzhod. Takšna politika povzroča nekaj zmede in otežuje razumevanje.

To povzroča tudi nekaj sitnosti, ker se je tudi terminologija zamenjala. Vse, kar smo slišali o Iraku Sadama Huseina, atomski nevarnosti Irana, spopadu civilizacij in osi zla, je treba pozabiti. To so ostanki prejšnje vojne, ki jih ne gre mešati z najnovejšim konfliktom. Položaj je popolnoma drugačen. Vojno za svobodo in demokracijo v Iraku smo izgubili, v vojni za ponovno preoblikovanje ozemelj nekdanjega Iraka v delujoče diktature pa bomo zmagali. Sedanja vojna je veliko bolj poduhovljena od prejšnje. Kaže se kot vojna za pravo vero, čeprav se bije za veliko bolj praktične reči. Vendar se v njej ameriški predsednik in voditelji novih tvorb prerekajo, kdo sme sebe imenovati musliman in kdo ne. Vsem, ki so se odmaknili od prave vere, na tleh režejo glave, pravim vernikom pa z istim teološkim argumentom mi režemo tla pod nogami, ker so se odmaknili od sprejemljive interpretacije svetih tekstov. Tako kot za vse druge vojne velja tudi za to, da se bo končala, ko se bodo ljudje naveličali v njej sodelovati. Lahko traja kar nekaj časa.

Vsak vojna prinese s seboj svojo govorico. Tudi ta zahteva nekoliko spremenjen način govora. V njem je nekaj novih besed, nekaj starih besed je dobilo nove pomene, nekatere stare besede pa so ohranile svoj izvorni pomen. Da bi se bralec vsaj nekoliko lažje znašel v tej zmedi, prilagamo priročen orientacijski slovarček najbolj pogosto uporabljenih izrazov. Uporabljati ga velja previdno, ker se pomen besed spreminja z ljudmi, ki jih uporabljajo, in s časom, v katerem jih uporabljajo.

Alah Eno od imen za boga, ki je v središču muslimanske vere. To je isti Abrahamov bog Jahve, ki ga najdemo v stari judovski zavezi, in Kristusov oče iz krščanskih evangelijev. Nesporazum, da gre za različne bogove, je jezikovne narave. Judom govori v hebrejščini, muslimanom v arabščini, kristjanom pa v angleščini.

Alaviti Manjšinska ločina šiitske sekte muslimanske vere, ki jo najdemo v Siriji, Turčiji in Libanonu. V Siriji so na čelu režima dinastije Asadov, ki je laičen in se zgleduje po modelih realnega socializma. Glavni tradicionalni sovražnik Asadov so že v preteklosti bili Muslimanski bratje, ki jih je sirski režim obravnaval kot teroristično organizacijo nekaj desetletij, preden je to postalo moderno.

Arabski režim Splošen izraz za oblike vladanja v državah, kjer govorijo arabsko, vladarji pa niso zavezniki zahodnih držav. Izraz je vse redkeje v uporabi.

Bagdad Nekdanje politično središče iraške države. Po letu 2003 so v njem na oblasti politične organizacije šiitske ločine muslimanske vere. To povzroča težave pripadnikom sunitske ločine, saj je bilo mesto sedež prvega sunitskega kalifata ter znanstveno, kulturno, politično in versko središče muslimanskega sveta, dokler ga niso v 13. stoletju zavzeli in do tal porušili Mongoli. V naslednjih stoletjih so ga večkrat obnovili, vendar je vedno znova končalo v ruševinah. Trenutno ima okoli sedem milijonov prebivalcev.

Barack Hussein Obama Ameriški predsednik, ki je do leta 2014 nasprotoval neumnim vojnam.

Džihad Večpomenska beseda, odvisno od tega, kdo jo uporablja. Stoletja so jo za svojo imeli arabsko govoreči pripadniki muslimanske vere, v zadnjem času pa je postala zelo priljubljena tudi pri Evropejcih.

Emirati Okrajšava za Združene arabske emirate. Federacija sedmih srednjeveških monarhij ob Perzijskem zalivu, ki so se leta 1971 združile v eno državo, potem ko se jim je kot kolonijam zaradi previsokih administrativnih stroškov odpovedala Velika Britanija. Aktivni člani vojaške koalicije proti Kalifatu.

Irak Nekdanja država na ozemlju današnjega Kurdistana in Kalifata.

Islamisti Okrajšava za pripadnike političnega islama, med katerimi so Muslimanski brati in Talibani najbolj množična organizacija. Izraz običajno uporabljamo za versko navdahnjene politične organizacije pripadnikov sunitske ločine. Politični islam v sedanji izvedbi je interpretacija muslimanske vere, ki je postala popularna v 20. stoletju. V njenem jedru je spoznanje, da so ideologije napredka, ekonomskega razvoja, socialističnih revolucij, dednih dinastičnih monarhij in liberalne demokracije prebivalcem arabskih držav prinesle nesrečo. »Islam je rešitev,« je postal njihov slogan, ko so pripadniki avtoritarnih arabskih režimov in predstavniki zahodnih liberalnih demokracij kot temeljni problem politične stagnacije in ekonomskega zaostajanja arabskih držav navajali naraščajoč vpliv pridigarjev goreče vere. V interpretaciji islamistov je stik z modernostjo prebivalcem arabskih držav prinesel zgolj grožnjo uničenja njihovih družbenih odnosov, zato so kot alternativo ponudili vrnitev k izvornim verskim načelom, zapisanim v Koranu. Predpisali so dobesedno branje Korana in sledenje njegovim zakonom brez interpretacije. »Delaj tako, kot je zapisano,« je eden od ključnih imperativov njihove politične ideologije. Da bi vera postala organizacijski princip družbe, je treba prevzeti politično oblast ter muslimanskemu kleru omogočiti, da hkrati opravlja verske in politične funkcije. Islamisti dobro delujejo v političnem okolju kot alternativa korumpiranim avtoritarnim režimom in zahtevajo možnost enakopravnega nastopanja na demokratičnih volitvah. Ker so edina realna alternativa diktaturam in praviloma edina organizirana alternativna politična sila, zmagajo na volitvah. Volilno zmago interpretirajo kot revolucijo in začnejo z revolucionarnim preoblikovanjem države v islamsko republiko, v kateri imajo politični monopol, volitve pa niso več potrebne. Z oblasti jih je mogoče sneti samo z vojaškim udarom.

Kalifat Sinonim za Islamsko državo (IS) oziroma ISIS. Praktična izvedba ideje države političnega islama na ozemlju nekdanjega Iraka in Sirije. Kalif Abu Bakr El Bagdadi v njej vlada kot knezoškof in v eni funkciji združuje položaj verskega voditelja, vojaškega stratega in vrha posvetne oblasti. El Bagdadi je šolan vernik, ki je dokončal islamske študije na univerzi v Bagdadu. Njegovi namestniki so nekdanji oficirji in uradniki Sadama Huseina, ki jim ni bilo mar za vero, dokler leta 2003 niso izgubili služb. Kot ofenzivno sredstvo uporabljajo grozo, ki jo vzbujajo posnetki usmrtitev. Božjastnost vojaških dejanj oznanjujejo v socialnih omrežjih brez filtriranja. Taktika je učinkovita. Redne arabske vojske bežijo že pred imenom in se razletijo, preden borci Kalifata pridejo do njih. Učinek je bil večji od pričakovanega. Nase so priklicali bombardiranje do končnega uničenja.

Koalicija Zavezništvo Združenih držav, Velike Britanije, Emiratov, Savdske Arabije in pridruženih članic, ki ima za cilj uničenje Kalifata, ponovno osvoboditev Iraka in narediti nekaj iz Sirije. Kaj natančno naj bi tam nastalo, je vprašanje dogovora med zelo zanimivimi državami z nasprotujočimi si idejami o tem, kaj je družba, kdaj je treba sekati roke in komu glavo. Slovenija noče vedeti, kako se je tam znašla.

Kristjani Verska skupnost, ki verjame, da jo je Jezus Kristus s smrtjo na križu odrešil izvirnega greha. V Iraku in Siriji so kontinuirano živeli dva tisoč let. Pred invazijo iz leta 2003 je v Iraku živelo 1,3 milijona kristjanov, v Siriji pa pred vojno 2,5 milijona. Vojna za demokracijo in svobodo v Iraku jih je pregnala iz Basre in Bagdada, kalif Abu Bakr El Bagdadi pa jih je pregnal iz Mosula, kjer jih je živelo največ. Na ozemlju nekdanje države Irak zato ni več krščanskega prebivalstva. Sirski kristjani so zavezniki oblasti Bašarja Asada in so se obdržali na ozemljih pod nadzorom sirske vojske. Po neizogibnem padcu Asadove dinastije bodo tudi oni zapustili državo.

Kurdi Tridesetmilijonski narod, ki živi v Siriji, Iraku, Turčiji in Iranu. Večina med njimi so suniti, z nekaj verskimi manjšinami, med katerimi so tudi šiiti in kristjani. Veljali so za največji narod brez lastne države. Po invaziji 2003 so v Iraku ustanovili avtonomno državo Kurdistan, ki je po razpadu Iraka postala dejansko neodvisna in potrebuje samo še mednarodno priznanje.

Mosul Glavno mesto Kalifata v Iraku.

Omrežje smrti Sinonim za Kalifat, ki ga je ob napovedi vojne prvi uporabil ameriški predsednik Obama.

Osama bin Laden Kdo?

Os zla Nekdanji izraz za omrežje smrti. Izraz je bil izum Georgea Busha, ki je Irak, Iran in Severno Korejo po 11. septembru postavil v vrsto kot sovražnike, ki ogrožajo ZDA in ves svet. Iraka ni več, Iran in Severna Koreja pa trenutno nista v modi.

Posebne enote Vojaki, ki jih zahodne države v nesimetričnih vojnah uporabljajo namesto rednih vojska. Navada je, da spopad, v katerega pošljejo posebne enote, ne velja za vojno, ampak za začasno operacijo prehodnega značaja. »Gremo noter, ubijamo ljudi, mečemo stvari v zrak in gremo ven,« je njihova delovna metoda.

Radikalni islamisti Izraz, ki je univerzalno uporaben za vse organizirane oblike pripadnikov političnega islama. Prav veliko ne pove, vendar je zelo priljubljen.

Raka Glavno mesto Kalifata v Siriji.

Robotska letala Avtomatizirani leteči nadomestek za posebne enote. Raketni napad z robotskimi letali ne velja za sovražno dejanje, ampak za dejanje okrepljenega policijskega nadzora.

Samomorilski napadi Vojaška taktika pripadnikov oboroženih kril islamističnih gibanj, po kateri si napadalci ali napadalke okrog telesa zavežejo eksploziv in odidejo do tarč kot hodeče in govoreče bombe. Prvi velik samomorilski napad moderne dobe je bil v Libanonu leta 1983, ko je samomorilec pripeljal tovornjak pred vojašnico marincev in ubil tristo ameriških in francoskih vojakov. Taktika je bila priljubljena pri Hamasu v devetdesetih letih, zares razcvetela pa se je po letu 2003 v Iraku. Med muslimanskimi verskimi in političnimi voditelji nikoli ni bilo enotnega mnenja, ali je praksa v skladu z verskimi načeli ali v nasprotju z njimi. Pripadniki Kalifata se izogibajo samomorilskim napadom in uporabljajo frontalne napade.

Savdska Arabija Članica koalicije proti Kalifatu, iz katere je prišlo največ finančnih sredstev za financiranje oboroženega boja islamskih skupin v Siriji in Iraku.

Sirija Ena od dveh nekdanjih držav na ozemlju Kalifata.

Spopad civilizacij Zastarel izraz iz časov osi zla, ki ga je zamenjalo uničenje omrežja smrti.

Suniti Naši zavezniki v vojni proti Bašarju Asadu v Siriji in naši sovražniki v Iraku in Kalifatu. Ena od dveh (šiiti, glej spodaj) dominantnih ločin muslimanske vere, ki sta zašli v konfesionalno vojno na ozemlju med Libanonom, Sirijo, Jemnom, Savdsko Arabijo, Irakom, Bahrajnom in Iranom. Suniti so bili vladajoča ločina v Iraku, čeprav so bili številčno šibkejši od šiitske večine. Za potrebe vladanja so ustvarili laično državo in med islamsko revolucijo v šiitskem Iranu napadli sosednjo državo.

Sveta vojna Izraz, ki je bil do nedavnega popularen samo v arabščini, sedaj pa ponovno dobiva pozitivno konotacijo tudi v evropskih jezikih.

Sirske milice Šabiha, Džaiš al Šabi, NDF/NDA, Sukur al Sahara, Badr, Džaiš al Muvahidin, Mavros Krinos, Kataib Hezbola, Liva du al fikar, Slovanski korpus, Basidži, Fajal vad al Sadik, Arabska nacionalna garda, enote Kuds, Hutis so nekatere bolj vplivne milice, ki se skupaj s sirsko vojsko borijo na strani Bašarja Asada.

Al Nusra, Korasan, Ažnad al Šam, Fažr al islam, Fsa – svobodna sirska vojska, Kurdski kalifat el taliban, Pristna fronta za razvoj, Sirska revolucionarna fronta, Ansar al Kalifa, El Kaka, Sirski muslimanski brati, Turkestanska islamska stranka, Tavafiki, Žunid al šam, Ščiti revolucionarnega sveta so nekatere od milic, ki se borijo proti Asadu, včasih proti Kalifatu, včasih pa se borijo med seboj. Bolj ali manj naši zavezniki.

Ljudske zaščitne enote, Asajiš, Žabhat al Akrad, plemenske milice šamar, Sirski vojaški svet, Sutoro so kurdske milice na ozemlju Sirije, ki se borijo proti Asadu in proti Kalifatu. Naši.

Šiiti Naši zavezniki v Iraku proti sunitskim upornikom in borcem Kalifata, naš nasprotnik v Iranu, ki je zaveznik naših zaveznikov v Iraku in zaveznik naših nasprotnikov v Siriji, vendar v vojni s kalifatom v Siriji in Iraku. Po ameriški invaziji Iraka so šiiti prevzeli oblast v državi in vzpostavili trdno zavezništvo z Iranom.

Terorizem Splošno ime za veliko dejavnosti, ki uhaja definiciji. Reutersova knjiga rabe izrazov odsvetuje njegovo uporabo razen v citatih, ker premočno izraža politično sodbo o dogajanju. Še posebej odsvetuje izraz terorist. »Uporabimo bolj specifične izraze, kot so bombaš ali bombni napad, ugrabitev ali ugrabitelj, napadalec ali napad, oboroženi napadalci in podobno.«