Smučarska zveza je v podobi Enza Smrekarja in Jurija Žureja, predsednika in direktorja, naredila do sedaj v slovenskem športu neobičajno potezo. Javnost je seznanila s številkami, od katerih jih ima večina predznak minus. Njuno potezo gre navzven povezovati z dejstvom, da imata čisto vest preteklosti in bojazen prihodnosti. Za zdaj sta naredila odličen posel, ki pa ne zagotavlja uspeha. Prepričati stare mačke izvršilnega odbora smučarske zveze, ki so s figo v žepu dolga leta potrjevali programe panog, ki so trošile več, kot so zaslužile, ni enostavno. Kot ne bo enostavno vzpostaviti reda, s katerim se bo izvajala sanacija več kot trimilijonskega dolga.
Žurejevi novi izzivi so iskanje skupnega jezika s predsedniki odborov in vodji panog. Predstavniki klubov mu bodo namreč namenili največ kritik in očitkov. Smrekarjeva naloga pa je, da s prihodom novih sponzorjev pokaže pravo predsedniško moč, ne pa zgolj sposobnosti birokratskega urejanja zveze. Tako uspešnih produktov, kot so zimski športniki v trenutni podobi, pred njim še nikoli ni tržil noben predsednik.
