Apetit svetovnega prebivalstva po ribah in morskih sadežih, bodisi divjih bodisi vzgojenih v ribogojnicah, je večji kot kadar koli. Na domačih krožnikih ali v restavracijah po svetu bo povprečen jedec v letošnjem letu použil že 20 kilogramov rib.
Poraba divjih rib bo letos upadla za 1,5 odstotka, na 9,7 kilograma, medtem ko bo ob 4,4-odstotni rasti poraba gojenih rib zrasla na 10,3 kilograma in prvič v zgodovini prevesila tehtnico v korist ribogojstva, ocenjuje Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO). Svetovna banka napoveduje, da bo poraba gojenih rib do leta 2030 dosegla že dvotretjinski delež. »Ribogojstvo lahko nadomesti količine ribjih beljakovin v prehrani, ne pa kakovosti in raznovrstnosti,« meni Bojan Marčeta z Zavoda za ribištvo, »in zato ribogojstvo nikoli ne bo nadomestilo ribolova.« Kljub temu so usmeritve jasne, zaradi česar vzbuja ribogojstvo vse večje zanimanje med velikimi igralci svetovnega gospodarstva.
Nakupi velikih
Japonski Mitsubishi se je dogovoril za 1,4 milijarde dolarjev vreden nakup norveškega gojitelja lososov Cermaq, v katerem ima norveška vlada 59-odstotni delež, 6,4-odstotni lastnik pa je tudi norveški pokojninski sklad. V ribogojnicah na Norveškem, v Kanadi in Čilu vzgojijo 170.000 ton lososa in postrvi, kar predstavlja dobrih šest odstotkov svetovne vzreje lososa. Cermaq ni edini nakup Mitsubishija v ribogojski panogi. Leta 2011 je za 125 milijonov dolarjev kupil čilsko skupino Salmones Humboldt, v sodelovanju s Thai Union Frozen Products of Thailand pa je leta 2012 postavil farmo za vzrejo škampov.
Da se v razdrobljeni panogi pripravlja konsolidacija, kažejo tudi poteze največje ribogojnice lososov na svetu Marine Harvest. V začetku septembra je za 120 milijonov dolarjev kupila čilsko ribogojnico Acuinova Chile, ki lahko vzgoji 40.000 ton lososa na leto. Norveški velikan si je s tem spet zagotovil dostop do ruskega trga in hkrati še utrdil svoj položaj na trgu, kjer je lani ob prodaji 340.000 ton obvladoval 18-odstotni tržni delež. Čeprav v Jadranu ni pravih razmer za gojenje lososa, ki mu mnogi pravijo piščanec morja, so tudi nekateri naši ribogojci opozorili nase.
Cromaris vladar Jadrana
Kljub temu da je slovenska Ribogojnica Fonda, ki vzgoji 50 ton brancinov na leto, od katerih kar 80 odstotkov konča na slovenskem trgu, palček v svetovnem merilu, njena zgodba ni bila neopažena pri tujih vlagateljih. Direktorica Irena Fonda je za Dnevnik pojasnila, da ne razmišlja o prodaji, temveč kvečjemu o strateškem partnerju, ki bi pomagal financirati širitev. Ribogojnica Fonda vsako leto razproda vse vzrejene brancine. Z zadnjim povečanjem zmogljivosti bodo leta 2015 vzgojili že 100 ton brancinov, vendar bi za nadaljnjo rast morali postaviti novo ribogojnico na drugi lokaciji, kar je prevelik finančni zalogaj.
Če bi v Ribogojnici Fonda iskali strateškega partnerja, bi se lahko morebiti obrnili proti jugu, proti Zadru. Hrvaški Cromaris, za katerim stoji premožna rovinjska skupina Adris Grupa, je namreč eno najhitreje rastočih podjetij v regiji. Zanima ga le lastna rast in ne tuji kapital. »Letos pričakujemo več kot 40-odstotno rast prihodkov na 35 milijonov evrov,« je razkril načrte direktor Goran Markulin, ki je prepričan, da je ribogojstvo ena najdonosnejših panog v prehrambni industriji. »Konkurenca na trgu so ribe, ki jih ne gojimo, meso in druga hrana, ki lahko nadomesti ribe.« Cromaris ima dominanten položaj na trgu nekdanje Jugoslavije. Proda že več kot 5000 ton rib na leto, največ v Italiji in na drugih evropskih trgih, kjer je njihove ribe mogoče najti v trgovskih verigah Metro in Rewe.
Na policah v evropskih trgovinah konkurirajo ribam precej večjih ribogojcev, kot so italijanski in grški. Atenski Nireus je zagotovo eden največjih, saj proda okoli 31.000 ton rib na leto. Vendar pa tako velike ribogojnice v iskanju prihrankov in dobičkov pogosto ne skrbijo ustrezno za morsko okolje, ki mu lahko škodujeta tako ribolov kot ribogojstvo.
Stopnjo obremenjevanja okolja določajo kupci
Ribolov in ribogojstvo sta v bistvu povezana tesneje, kot si marsikdo predstavlja. Ribja moka je namreč glavna sestavina krme za gojenje rib. »Brez ribolova ribogojstva sploh ne bi bilo,« izpostavi zanimivost Marčeta, ki meni, da sta tako ribogojstvo kot ribolov škodljiva za okolje. Ribolov jemlje morske organizme iz morja, kar 30 odstotkov vrst je plenjenih prek vzdržne biološke ravni. Stanje v Jadranskem morju je še posebno skrb vzbujajoče. Potem so tu še poškodbe raznih organizmov. Ribogojstvo lahko vpliva na razširjanje zajedalcev in bolezni z vnosom organskih snovi, zdravil in hormonov, s čimer je celo bolj obremenjujoče za okolje.
»Obstajata tak in drugačen način dela, tako v ribolovu in ribogojstvu,« ne želi vsega metati v en koš Irena Fonda. V Piranskem zalivu ne uporabljajo kemikalij, ne dovoljujejo gnitja organskega materiala in skrbijo za okolje. Vsako leto se v neposredni bližini ribogojnice razmnožuje cela paleta morskih vrst. Ribogojnica je lahko še vedno tujek, »vendar je lahko tudi koristen za okolje«. Seveda se ribogojnice prilagajajo povpraševanju. Če kupci gledajo samo na ceno, se ne pozanimajo, od kod prihajajo ribe in kako so bile vzrejene, potem pridelovalci nimajo spodbud za bolj ekološki pristop. »Kupci se ne bi smeli spraševati, zakaj je nekaj tako drago, temveč bi se morali vprašati, zakaj je nekaj lahko tako poceni.«