Začetki družbe Loške mesnine, d. o. o., segajo v začetek leta 2003, ko je Loška zadruga kot večinski lastnik podjetja kupila klavnico iz zelo preprostega razloga, saj kmetje potrebujejo tovrstni obrat za lastne potrebe. Vse do leta 2010 so svojo dejavnost izvajali za potrebe kmetov, Mesnin dežele Kranjske in Krasa iz Sežane. Zaradi razhajanj v ceni pa so se v podjetju nato odločili za samostojno pot z lastno strategijo. S postavitvijo novega koncepta jim je uspelo rasti hitreje kot konkurenci.

Koncept vsebuje tri pravila, ki jih dosledno spoštujejo. Prvo pravilo je, da vse meso kupujejo izključno od zadrug, ker želijo imeti do vseh dobaviteljev enake pogoje in cene. Zato je nabava mesa zelo transparentna. Drugo pravilo je, da vse stroške odkupa živine poravnajo v 30 dneh, kar v teh kriznih časih ni lahko, saj jim trgovci plačujejo v roku od 100 do 120 dni. Tretje pravilo pa je, da kupujejo samo slovensko surovino in s tem na lokalnem področju pridobivajo zaupanje strank in partnerjev.

V svoji branži so med 111 podjetji po prihodkih in po dobičku na četrtem mestu, po kapitalu na petem, po sredstvih pa na 9. mestu. Od leta 2009 je rast prihodkov od prodaje izjemna, saj so konec leta 2009 ustvarili 3,2 milijona evrov prihodkov, lani pa dobrih 17 milijonov.

Sprva so se osredotočali na gorenjsko regijo, a povpraševanje je kmalu preraslo ponudbo, zato so se odprli še za druge regije v Sloveniji. »Prav transparentno poslovanje in ne iskanje bližnjic po hitrem zaslužku je kljub težkemu obdobju prineslo uspeh podjetju,« je prepričan Mitja Vodnjov, direktor podjetja. Potek dogodkov jih je pripeljal do spoznanja, da lahko celoten proces od začetka pa vse do prodaje izdelkov vodijo sami, zato so kupili Mesnine Bohinja, d. o. o., kot proizvodni obrat in odprli še sedem prodajaln.

Izkazalo se je, da je nakup proizvodnega obrata v zadnjem letu v Bohinju zadetek v polno. »Seveda so k temu pripomogli zaposleni, ki dajejo podjetju energijo. Prav zaradi njih smo tako uspešni,« zatrjuje Vodnjov. Število zaposlenih se je skozi leta povečalo s 36 na sedanjih 84. S sistematičnim kadrovanjem jim je uspelo razdeliti delovne naloge med zaposlene, kar je bistveno razbremenilo tudi direktorja.

Tržno gledano je potenciala v podjetju še veliko, saj se zavedajo, da je zdrava in kakovostna prehrana nujno potrebna in bo v bližji prihodnosti na trgu zelo iskana. Zaradi lastniške strukture tuj kapital ni možen, saj se držijo pravila, da je veriga kmet-zadruga-trgovec uspešna in od tega ne odstopajo. Razmere na trgu jim tudi to strategijo omogočajo, saj dodatnega kapitala ne potrebujejo in vztrajajo pri počasni rasti, ki so jo sposobni financirati sami oziroma z zelo omejenimi kreditnimi sredstvi.

Verjamejo, da bo trg še rastel. Vizija podjetja je počasi, a vztrajno postati prepoznaven igralec na živilskem področju. To pomeni, da so prepoznavni v celotni verigi – kot dobavitelj, proizvajalec in trgovec. Želijo, da jih stranke prepoznajo kot verodostojnega, inovativnega in kakovostnega partnerja na dolgi rok.

V podjetju se pospešeno ukvarjajo z izobraževanjem kadrov. Po direktorjevem mnenju so od konkurence boljši, ker zaposleni uspešno uresničujejo ideje. Ob tem Vodnjov skuša s posameznimi prijemi spodbuditi tudi notranje podjetništvo.

Vodnjov upa, da jih bodo v prihodnje javni zavodi, kot so šole, vrtci in bolnišnice, kljub vsem birokratskim oviram spoznali kot zanesljivega dobavitelja. »Leta 2020 bomo imeli nov objekt na novi lokaciji, saj je sedanja v centru Škofje Loke neprimerna,« napoveduje Vodjov. Ob vsem pa se mu zdi najpomembneje, da bodo ohranili podjetniško razmišljanje in »da bo ekipa mladih sodelavcev poskrbela za nove ideje, naloga starejših in bolj izkušenih pa je, da te ideje pravilno usmerjajo.« jpš