Muzej Micropia stoji poleg amsterdamskega kraljevega živalskega vrta Artis, katerega direktorju Haigu Balianu se je pred 12 leti porodila ideja o mikro živalskem vrtu, na katerem bi razstavili množico živih mikrobov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Večina živalskih vrtov se tradicionalno osredotoča na le del narave, to je na največje živali. Danes pa želimo razstaviti mikro naravo," je ob odprtju muzeja, ki je stal 10 milijonov evrov, poudaril Balian.

Muzej, ki trdi, da je prvi tovrstni na svetu, izgleda kot laboratorij, v katerem so vrste mikroskopov povezane z ogromnimi ekrani. Obiskovalci lahko skozi okna spremljajo dogajanje v laboratoriju, kjer v petrijevkah in epruvetah reproducirajo različne mikrobe.

Prav tako si lahko ogledajo različne animacije, na primer zelo povečan posnetek očesa, ki razkriva majcene pršice, ki živijo na naših trepalnicah. Temu sledi še bližji posnetek, ki prikaže bakterijo na pršici, sledi pa prikaz virusa na bakteriji.

Na ogled so še reprodukcije mikrobov skozi tridimenzionalni mikroskop, ki so ga izdelali posebej za Micropio. Skozenj je na primer moč spoznati ogromen model virusa ebole, ki že mesece divja po zahodu Afrike.

Na voljo je tudi skener za mikrobe, ki obiskovalcu takoj pove, koliko mikrobov ima na telesu in kje se nahajajo. Še drznejši obiskovalci pa lahko preizkusijo "poljubometer", ki jim bo povedal, koliko mikrobov se prenese med poljubom. Kot je zatrdil Balian, bo Micropia obiskovalcem za vselej spremenila pogled na svet.

Vsak odrasel človek nosi na sebi poldrugi kilograma mikrobov, brez njih pa bi umrli. A po mnenju Baliana se je pomen mikrobov v vsakodnevnem življenju podcenjeval, vse odkar je nizozemski znanstvenik Antonie van Leeuwenhoek v 17. stoletju odkril mikroskopska bitja.

Mikrobe se pogosto povezuje z boleznijo, a so ključni tudi za preživetje in bodo v prihodnosti igrali vedno bolj pomembno vlogo za človeka in Zemljo. Že sedaj mikrobe uporabljajo za izdelavo biogoriv, razvoj novih vrst antibiotikov in večji donos pridelkov.

Znanstveni poizkusi kažejo, da bi jih bilo mogoče v prihodnosti uporabiti za tako različne stvari, kot so proizvodnja elektrike, izboljšanje gradbenih temeljev in zdravljenje raka.