A kolesja časa se ne da obrniti nazaj. Profesor Mramor je dejansko izrekel »da bom spoštoval ustavni red po svoji vesti«. Ustavni red torej v podzavesti ministra ni nekaj absolutnega, nekaj, kar vnaša red v sicer kaotična razmerja pravic in dolžnosti, ustavni red je nekaj, kar mora preživeti preverjanje skladnosti z vestjo. Tega seveda ne bo povedal na glas, a hudiča, ni Freud zaman polagal na kavč nekaj sto preiskovalnih osebkov, da bi danes ne dajali teže podzavesti. Ministru bo treba v prihodnjih mesecih in morda celo letih skrbno gledati pod prste, da ne bomo potem presenečeni, če in ko bo njegova vest premagala ustavno materijo.

Seveda pa ob omenjanju Freuda ne moremo mimo seksa. Lapsus linguae, spodrsljaj jezika, ki si ga je privoščil minister Mramor, jasno nakazuje tudi na njegov strah pred spolnostjo – pri Freudu se pač vsaka zadeva začne in konča s spolnostjo – saj je izpustil besedo »ravnal«. Beseda ravnati ima v slovenščini številne pomene, a njen prvi pomen je »delati ravno«. Vsak, ki ve, da ni spodobno po svetu hoditi v pomečkanem gvantu, uporablja za ravnanje likalnik, torej oblačila »dela ravna« z opravilom, ki mu rečemo likanje. V profanem jeziku bi rekli peglati, v prostaškem jeziku pa peglati nekoga pomeni tudi spolno občevati z nekom. Jasno, da je minister to besedo, kot bi rekel Freud, po ukazu podzavesti izpustil. Ker naključij ni....

Sicer pa je zgodba z popravnim izpitom branja prisege dober pokazatelj, da večina stereotipov o Slovencih drži. Tako radi se naslajamo ob napakah drugih, ker so tako naše napake videti manjše in manj pomembne. Raziskava z začetka stoletja je pokazala, da slovenski odrasli v funkcionalni pismenosti sodijo med petino najslabše pismenih držav. V Sloveniji je kar 77 odstotkov odraslega prebivalstva po svojih dosežkih pod ravnjo, ki je potrebna za razumevanje in uporabo tiskanih (pisnih) informacij v vsakdanjem življenju (Mednarodna raziskava o pismenosti odraslih IALS, 1998–2000). Medtem torej, ko le dobra petina prebivalcev razume navodila za uporabo, se je včeraj dobra polovica naslajala ob drobni tipkarski napaki bodoče podpredsednice evropske komisije Alenke Bratušek, ki je napisala, da je bila »chef« za proračun, namesto »chief«. Napaka je v svojem bistvu simpatična in kaže, kaj si samopredlagana komisarka misli o proračunu: da ta ne potrebuje šefa, ki bi ga usklajeval, pač pa glavnega kuharja, ki je sposoben iz krompirja in zelja pripraviti wellingtonsko pečenko. Da o podzavestnem ne izgubljamo besed...