»To je neverjeten uspeh. Ne samo zame, ampak tudi za Poljsko. Veliko ljudi mi je pomagalo od začetka kariere in to je darilo za vsakogar od njih.« Tako se je kolesar Michal Kwiatkowski zahvaljeval v Ponferradi, potem ko je presenetljivo, vendar še kako zasluženo, osvojil naslov svetovnega prvaka. Prvega za Poljsko.
Michal Kwiatkowski je pri dopolnjenih 24 letih z eno potezo potrkal na velika vrata legend. In nič kaj nepričakovano in čudno. Kwiatek, kot po poljsko pomeni roža ali cvet, je eden najbolj vsestranskih kolesarjev nove dobe. Je močan v vožnji na čas, v sprintu manjših skupin in tudi na klanec. Spredaj je tako na enodnevnih dirkah (Strade Bianche, Amstel, Valonska puščica, Liege), enotedenskih etapnih (letos drugi Po Baskiji za Contadorjem in pred Špilakom) in tudi na francoskem Touru je bil zadnji dve leti tretji v razvrstitvi mladih kolesarjev. Prav ta vsestranskost mu je tudi omogočila naslov svetovnega prvaka. Ne samo ker se je poljska reprezentanca povsem podredila njemu kot edinemu kapetanu in ga dolge kilometre peljala v zavetrju povsem na čelu kolone. »Moji reprezentančni kolegi so opravili ogromno dela. Vedel sem, da moram biti potrpežljiv in počakati na pravi trenutek,« je razlagal najpomembnejše detajle 81. svetovnega prvenstva, ki so Poljsko s Kwiatkowskim kot 15. državo vpisali na seznam elitnih svetovnih prvakov.
Naslova ni osvojil naključno. Po ogledu dirke mlajših članov je dobro pretuhtal, da mora tekmece, ki so malo hitrejši v sprintu (Gerrans, Valverde, Van Avermaet, Kristoff, Degenkolb), presenetiti z zgodnejšim napadom, in to mu je uspelo na spustu pred zadnjo vzpetino Mirador, ko je drvel v dolino tudi s slogom žuželke kolesarskega inovatorja Mateja Mohoriča. »Bolele so me noge, ko je bilo treba vzdržati spredaj, toda nisem želel, da je vsa akcija zastonj. Zadnjih 500 metrov sem že vedel, da bom zmagal,« je opisal zadnje kilometre, ko še ni zbral vseh vtisov dosežka. Mističnost mavrične majice bo spoznaval vsaj leto dni.
Veliko del zaslug za razcvet poljske kolesarske rože ima seveda belgijska ekipa Omega Pharma-Quickstep, v kateri je v zadnjih treh letih naredil velikanski napredek. Po prvi sezoni (2011) v dresu RadioShack pri Johanu Bruyneelu je končal na robu dvestoterice svetovne lestvice CQ, letos je že peti. Skok, ki mu trenutno med najboljšimi kolesarji na svetu ni para. Potem ko prej domala ni zmagoval, čeprav je bil vedno pri vrhu, je letos z devetimi zmagami v sezoni že med najuspešnejšo deseterico. Ob tem je v veliki meri zaslužen, da sta tako visoko tudi Mark Cavendish in Tony Martin ter še marsikateri njegov kolega iz belgijske zasedbe, saj ga odlikuje ekipni duh. Vso sezono je zelo pomemben člen OP-QS, najuspešnejše ekipe sezone. Bil je tudi član zasedbe na ekipni vožnji na čas, ko jim v veliki meri zaradi dežja ni uspelo ubraniti naslova ekipnih svetovnih prvakov. Zanimivo je, da potem še do četrtka ni spal v hotelu s poljsko reprezentanco, pač pa z belgijsko, ter skrivaj treniral uro več kot oni. Prav Belgijci so imeli v zaključku v lovu za njim med šestico dva moža Avermaeta in Gilberta, a ostali niso samo brez mavrične majice, temveč tudi brez kolajne. »Upam, da ne bo pozabil, kaj smo naredili zanj. Seveda bomo poskušali narediti vse, da ga obdržimo,« je pripomnil veliki šef Patrick Lefevere. Zaveda se, da ga bo to stalo več denarja, ko bo novopečeni zvezdnik podpisoval novo pogodbo. Kwiatkowski mu je kmalu čivknil nazaj: »Bil sem član te ekipe zadnja tri leta in dovolite mi, da ostanem še naprej. Hvala veliki družini.«
Lefevere se dobro spominja dneva (28. avgust 2008), ko so prvič testirali dva mladca – Petra Sagana in Kwiatkowskega. »Odrasel je malo kasneje kot Sagan in zdi se, da razvoj še zdaleč ni končan,« dobro ve veliki šef belgijske ekipe. O njegovem razcvetu pa še veliko več ve Jan Tratnik. Idrijčan je bil član belgijske ekipe leto pred prihodom Kwiatkowskega, a se z mladim poljskim vrstnikom dobro poznata z dirk. »Že ko smo na mednarodnih dirkah kot mladinci vozili skupaj, je izstopal skupaj s Petrom Saganom. Po moje je že tedaj dobil ime Flower-Power ali Kwiatek, kar po poljsko pomeni roža, cvet. To smo hitro vedeli in se dobro zapomnili,« se Jan Tratnik, evropski prvak med mlajšimi člani, dobro spomni mladinskega svetovnega prvaka v vožnji na čas. »Michal mi je na pripravah pravil svojo zgodbo, kako težak je bil po velikih uspehih med mladinci, ko so ga vsi že kovali v zvezde, njegov preskok v člansko konkurenco. Kolesarstvo se mu je tako priskutilo, da pol leta ni sedel na kolo, a ga je prijatelj z znanjem psihologije pripravil, da je znova začel trenirati. Potem je šel napredek znova strmo navzgor. Je predan kolesarstvu. Predlani je na Majorki preživel od decembra do konca februarja in bil doma le nekaj dni okoli praznikov. Med kolesarji je znan kot preprost, skromen, zgovoren in odprt. Tudi meni zmeraj odgovarja, ko so me zanimale kakšne stvari v povezavi s kolesarstvom. Prav nič se ne vede vzvišeno in zvezdniško. Lepo, da takim kolesarjem uspeva odpreti vrata k legendam,« še pravi Tratnik.
