Študijo, ki je najobsežnejša te vrste, so sestavili neodvisni strokovnjaki, ki so zbrali odgovore od skoraj 80 000 anketirancev, med katerimi so bili študenti in podjetja. „Glede na nesprejemljivo visoko brezposelnost mladih so ugotovitve študije o učinkih programa Erasmus izjemno pomembne. Sporočilo je jasno: študij ali usposabljanje v tujini povečujeta možnosti za zaposlitev. S finančnim sredstvi EU v okviru novega programa Erasmus+ bo med letoma 2014 in 2020 v tujino lahko odšlo štiri milijone ljudi, da bi tam študirali, se usposabljali, poučevali ali opravljali prostovoljno delo ter tako izkusili življenje v drugi državi,“ je povedala evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade Androulla Vassiliou.
Nova študija kaže, da 92 % delodajalcev pri kandidatih išče takšne osebnostne lastnosti, kakršne lahko program še okrepi, kot so strpnost, samozavest, sposobnost reševanja problemov, radovednost, poznavanje lastnih močnih in šibkih lastnosti ter odločnost. Glede na teste, opravljene pred odhodom v tujino in po vrnitvi domov, so študenti Erasmus pri teh osebnostnih lastnostih ocenjeni višje že pred začetkom izmenjave, ob povratku pa se ta razlika v povprečju poveča za 42 % v primerjavi z ostalimi študenti.
Študenti, ki prejmejo finančna sredstva v okviru programa, lahko v tujini študirajo ali opravijo pripravništvo. V skladu s poročilom več kot tretjina pripravnikov Erasmus prejme ponudbo za delovno mesto v podjetju, v katerem pripravništvo opravijo, pripravniki Erasmus pa so tudi bolj podjetniško usmerjeni kot pripravniki, ki ostanejo doma, kažejo izsledki raziskave. Desetina jih je namreč ustanovila lastno podjetje, več kot tri četrtine pa jih to načrtuje ali si to lahko predstavlja. Poleg tega si lahko obetajo hitrejše poklicno napredovanje, saj 64 % delodajalcev prepušča osebju z mednarodnimi izkušnjami večjo poklicno odgovornost.
Program Erasmus pa študentom ne daje samo več možnosti za zaposlitev, temveč tudi širi njihova obzorja in bogati njihove družbene stike, saj jih je kar 40 odstotkov po zaključku študija vsaj enkrat spremenilo državo prebivališča ali zaposlitve, kar je skoraj dvakrat več kot pri tistih, ki med študijem niso zapustili domače države.
