S pravilno kombinacijo rastlin dosežemo, da so zasaditve lepe od oktobra pa vse do maja. Takrat pa spet nastopi čas za poletne zasaditve. Rastline potrebujejo nekaj časa, da se ukoreninijo in utrdijo, preden nastopi zima in z njo slana in mraz. Zato ne čakajmo, ampak zasadimo korita z jesenskimi lepoticami čim prej, da nam bodo lepšala vse krajše dneve.
Kombinacija različnih skupin rastlin
Pomembno je, da v zasaditvah kombiniramo različne skupine rastlin: zimzelene zelnate trajnice z jeseni cvetočimi rastlinami, travami, pritlikavimi iglavci in zimzelenimi grmi ter rastlinami z okrasnimi plodovi. Zimzelene trajnice, ki jih sadimo na cvetlične grede, lahko odlično uporabimo v zasaditvah v cvetličnih koritih. Kar nekaj je takih, ki imajo čudovito obarvano listje in poskrbijo za lepo kombinacijo z zelenimi in cvetočimi rastlinami. Ena izmed njih je iskrivka ali iskrica, bolj znana pod imenom hojhera, ki izhaja iz strokovnega imena Heuchera. Izbiramo lahko med več vrstami, ki se med seboj razlikujejo po barvi listov, od temno zelenih, pisanih in srebrnih do rdečih in karamelnih.
Popestritev zasaditev so mlečki (Euphorbia) s svojo značilno navzkrižno razporeditvijo listov kot tudi skrečniki (Ajuga) s čudovitimi listi prelivajočih se barv. Ne smemo pozabiti hermelik in homulic (Sedum), ki so lepe tako samostojno posajene v večje posode kot v družbi drugih rastlin. Zanimiva je travam podobna kačja brada (Ophiopogon planiscapus), predvsem sorta Nigrescens s temnimi, skoraj črnimi listi. Nepogrešljiv dodatek elegantnim zasaditvam sta nemški rožmarin (Santolina) in kalocefalus (Calocephalus), ki s sivo srebrnimi listi ustvarita svojevrsten videz mešane zasaditve.
Zimzelene dišavnice in povešave zimzelene trajnice
V zasaditve vključimo zimzelene dišavnice, kot so različne vrste timijana in žajblja. Povešave zimzelene trajnice lepo dopolnijo zasaditve, saj prekrijejo robove cvetličnih korit in posod. Taka sta zimzeleni bršljan (Hedera) z različnimi sortami, ki se med seboj razlikujejo po barvi in obliki listov in okroglolistna pijavčnica (Lysimachia numularia) z rumenozelenimi listi. V večja korita in posode lahko sadimo tudi pritlikave iglavce, kot so paciprese in bor, ter zimzelene manjše listavce: trdolesko, kosteničevje, češmin, pieris, grmasti jetičnik - hebe, pušpan.
Rastline s plodovi so več kot dobrodošle v jesensko-zimskih zasaditvah, saj se obdržijo čez celo zimo in so prava poživitev. Take so skimija (Skimmia reevesiana) z bleščeče rdečimi jagodami, zelenka (Gaultheria procumbens) z rdečimi in pernecija (Pernettya mucronata) z rožnatimi ali belimi jagodami.
Ne pozabite na trave, šaše in cvetoče trajnice
Pomembna skupina rastlin v jesensko zimskih zasaditvah so trave in šaši. Izbiramo med zimzelenimi vrstami in sortami. Lepe so tako samostojno kot v mešanih zasaditvah. Naj naštejemo le nekaj od trav: bela bekica (Luzula nivea), vilovina (Sesleria caerulea), ovsika (Helictotrichon sempervirens), medvedja bilnica (Festuca scoparia), siva bilnica (Festuca glauca), zelena bilnica (Festuca amethystina). Med šaši pa so zanimivi zeleni šaš (Carex morrovii), pisani šaš (Carex hachijoensis ‛Evergold‛), pisani kolmež (Acorus gramineum) in še mnogi drugi.
Ko govorimo o jesenskih zasaditvah cvetličnih korit, ne moremo mimo cvetočih trajnic. S premišljeno kombinacijo bodo korita cvetoča tudi čez zimo. Jesenska vresa bo cvetela do novembra, spomladanska resa od decembra do aprila, jesenske astre in krizanteme bodo lepe do prve slane, bergenije bodo zacvetele v februarju in aprilu, teloh prav tako, nekatere vrste že v januarju. Socvetja hermelike so čudovita tudi, ko odcvetijo.
Nežne mačehe in moderni okrasni ohrovt
Med cvetočimi rastlinami ne smemo pozabiti na mačehe, čeprav težko verjamemo, da bodo te nežne lepotice preživele zimo in nas spomladi spet »opazovale« s svojimi cvetovi. Mačehe tudi v celinskem podnebju preživijo zimo zunaj v koritih in posodah. Če jih bo čez zimo grela snežna odeja, bodo spomladi še posebej lepe. V toplih območjih Slovenije, če jim namenimo sončen in zaveten kotiček, pa se zna zgoditi, da bodo lepo cvetele tudi čez zimo.
Zadnja leta je vse bolj moderen okrasni ohrovt. Večinoma je zelenovijoličaste barve, ki pri nekaterih sortah prehaja v kremasto sredico. Listi so lahko gladki ali močno nagubani. Ohrovt odlično prenaša nizke temperature, pravzaprav mu šele prva slana da prave barve. Jesen je tudi čas za sajenje spomladi cvetočih čebulnic. Če jih posadimo v cvetlična korita skupaj z jeseni in pozimi zanimivimi rastlinami, so takšne zasaditve lepe vse do maja.
Čebulnice skupaj z jesensko-zimskimi rastlinami
Pri sajenju najprej poskrbimo za dobro drenažo. Na dno posod in korit nasujemo glinaste črepinje ali prodnike. Med substrat primešamo malo kremenčevega peska za boljšo zračnost. Najprej posadimo čebulnice. Sadimo jih v več plasti - najgloblje posadimo debele (tulipani, narcise), proti vrhu pa tiste bolj drobne (zvončki, jarice, hrušice). Na koncu posadimo še druge rastline.
Preden se lotite sajenja, dobro premislite, katere rastline boste posadili skupaj, da bo zasaditev res lepa do spomladi. Spomladi odcvetelo jesensko vreso in ohrovt previdno odstranimo iz loncev in korit, luknje dopolnimo s substratom, kmalu pa zacvetijo prve čebulnice, zgodnje narcise, zvončki, jarice, iris in žafran.
Vir: www.cvetlična.si
