Seveda, čeprav smo se dobro zavedali, da nas čaka zelo težka tekma. Res smo slabo začeli, gostiteljem pa smo dovolili, da so skoraj vseh šestdeset minut igrali svojo značilno hitro igro. A na srečo smo se še pravočasno prebudili in se po visokem zaostanku z delnim izidom 7:0 v končnici prvega polčasa uspešno vrnili v igro. Na koncu so prevladale naše večje izkušnje in obrambe Arpada Šterbika. Morebiti bi bil neodločen izid najzaslužnejši in najpravičnejši razplet tekme, a tokrat smo imeli nekaj več športne sreče kot Celjani.
Po dobrih dvajsetih minutah so Celjani vodili že 11:5. Ali ste jih na začetku tekme podcenjevali?Ne bi rekel, da smo jih podcenjevali, mogoče le malo, ampak dejstvo je, da smo šli v tekmo preveč lagodno. Ogledali smo si vse letošnje tekme Celjanov in jih podrobno analizirali, na osnovi posnetkov pa smo lahko videli, da igrajo odlično. Vseh sedem dni, kolikor smo se pripravljali nanje, sem soigralcem govoril in jih opozarjal, da nas čaka zahtevna naloga. Da imajo gostitelji sicer mlado in neizkušeno moštvo, ki pa leti po igrišču, da igrajo vrhunsko v obrambi in da so gledalci njihov osmi igralec. To se je tudi pokazalo, mogoče pa smo – čeprav smo izkušena ekipa – malce podlegli tudi vzdušju v dvorani.
Se strinjate, da so imeli Celjani zmago v svojih rokah, a so v končnici premagali sami sebe?Vaša ugotovitev povsem drži. Osem minut pred koncem so vodili 23:21, a so zgrešili protinapad za plus tri, kar nam je omogočilo, da smo se vrnili med žive. V končnici jim je verjetno zmanjkalo moči, energije in svežine. Glede na visok ritem igre, ki ga gojijo, v njem seveda ni mogoče zdržati vseh šestdeset minut, še posebno če imaš manjši fond igralcev. V zadnjem delu so Celjani zgrešili nekaj zicerjev in sedemmetrovk, naredili nekaj prebijanj in napak pri podajah, kar je bila posledica padca zbranosti in utrujenosti. Mi smo čakali, čakali in čakali na svoje trenutke in jih v končnici le dočakali.
Kakšni so bili vaši občutki ob igranju v »sovražnem« dresu v Celju, kjer ste preživeli šest sezon?Verjemite, bilo je zelo težko. Ko so domači gledalci ob predstavitvi ekip začeli skandirati Toske, Toske, se mi je naježila koža. Priznam, da sem pričakoval, da me bodo Florijani in drugi domači navijači sprejeli z aplavzom, a vseeno so se mi šibile noge. Le kdo ne bi bil vesel in počaščen ob takšnem sprejemu, čeprav sem prišel v dresu nasprotnega kluba? Vedel sem, da bodo nato sledili žvižgi Vardarju, ker so si domači navijači želeli celjske zmage, a žvižgov nisem jemal osebno. A sočasno sem prepričan, da sem si takšen sprejem zaslužil, kajti vseh šest let sem dajal na igrišču in z njega vse od sebe, ljudje pa so to prepoznali. Hvala za fantastičen sprejem v Zlatorogu. Celjski navijači bodo imeli vedno posebno mesto v mojem srcu in življenju.
Verjetno se je bilo v vašem primeru na tekmo precej težje pripraviti duševno kot telesno.Seveda. V glavi sem se skušal čim bolje pripraviti, a enostavno ni šlo. Težko mi je bilo igrati proti Celju in še posebej v Celju. Nikakor si nisem mogel niti pred tekmo niti med njo urediti glave po vsem, kar sem v šestih letih doživel tu. Priznam, da sem komaj čakal, da se tekma konča, ne glede na to, kdo bo zmagal. Težko je bilo, a sočasno sem tudi profesionalec, zato sem skušal izključiti čustva in po svojih najboljših močeh prispevati k čim boljši igri Vardarja. No, ni mi najbolje uspevalo. Zato sem prepričan, da je lahko moj prispevek precej večji kot v Zlatorogu in da bom to dokazal na naslednjih tekmah.
V nič kaj prijetnih okoliščinah ste se pred lansko sezono razšli s celjskim klubom. Ali je ostalo kaj zamer?Ne. Šest čudovitih let, ki sem jih preživel v Celju, so morebiti moja najboljša leta v rokometni karieri. Celje je bilo, je in bo vedno moje mesto. Bili so tudi slabi trenutki in dogodki, a jaz se želim spominjati le lepih in prijetnih. Jaz imam čisto vest, saj sem dal vse od sebe, v Skopje pa sem odšel težkega srca. Nekoč se bom zagotovo vrnil v Celje, kjer imam ženo in otroka, ampak bomo videli, kdaj in v kakšni vlogi.
Vardar se je v minuli sezoni uvrstil med osem najboljših v Evropi, v letošnji pa je cilj igranje na sklepnem turnirju najboljše četverice v Kölnu.Pritiskov glede rezultatskega uspeha ni, a glede na to, da smo dobili še štiri vrhunske igralske okrepitve, je jasno, da so cilji višji kot v minuli sezoni. Naša igra v Celju ni bila dobra, saj potrebujemo precej časa, da se uigramo. Ko bodo vse stvari na svojem mestu, bomo zagotovo igrali precej bolje. Köln? Sezona bo dolga in naporna, zato je vse mogoče, od dobrega do slabega.
Bogati Rus Samsonenko je najzaslužnejši za preboj med elito.Sprva je bilo nekaj skeptičnosti, negotovosti in dvomov glede projekta. A je kmalu postalo jasno, da gre za resno zgodbo z visokimi ambicijami, končni cilj pa je Vardar na vrhu Evrope. Klub je odlično organiziran, mogoče eden najbolje organiziranih v Evropi, igralci pa imamo na razpolago vse, kar potrebujemo in si želimo.