Malo pred osmo zjutraj je nadzorna ekipa indijske vesoljske misije prejela sporočilo, da je satelit Mangalyaan – v hindijščini Marsovsko plovilo – uspešno vstopil v orbito rdečega planeta. Misija Indijske vesoljske raziskovalne organizacije (ISRO) je bila od novembra lani, ko so satelit poslali v vesolje, predmet debat na televiziji, molitev v templjih, polnila je prve strani časopisov, ljudem pa je ponujala spremljanje poti satelita v živo prek družbenih omrežij twitter in facebook.

Razprave in molitve je zamenjalo vzhičenje nad uspehom Mangalyaana prejšnjo sredo, zanj pa je precej zaslužno tudi dejstvo, da se je več kot polovica vseh predhodnih odprav proti Marsu končala neuspešno. Prvo uspešno misijo proti Marsu so pred skoraj pol stoletja izvedli Američani, ko je sonda Mariner 4 na Zemljo poslala prvih dvajset posnetkov površja rdečega planeta. Nekdanja Sovjetska zveza se je do tja prebila slabih deset let za Naso, Evropska vesoljska agencija pa »šele« pred dobrimi desetimi leti. Indija pa je sredi prejšnjega tedna postala prva država, ki se ji je posrečilo v prvem poskusu. V indijski vesoljski organizaciji so po navedbah njenih znanstvenikov zelo skrbno preučili pretekle misije na Mars, predvsem pa njihove napake in na podlagi tega začrtali svoj program.

Najcenejša misija v zgodovini

Kritiki misije s prstom kažejo na njeno ceno, resda najnižjo v zgodovini, pa kljub temu visoko za državo, ki jo v precejšnji meri še vedno pestita revščina in celo lakota. Narenda Modi, predsednik indijske vlade, tovrstnim kritikam ugovarja z argumentom, da ta vesoljska misija nosi neprecenljivo vrednost, saj bo lahko ponudila visokotehnološka delovna mesta za znanstvenike in inženirje, po njegovih besedah pa naj bi privabila tudi tuje vlagatelje. »Ta odprava je stala manj, kot je stala hollywoodska uspešnica Gravitacija,« je še ponosno dejal Modi in dodal, da je to le eden izmed mejnikov na poti raziskovanja vesolja.

Nekateri znanstveniki pravijo, da so nizki stroški visoke tehnologije indijski način dela in da je to dodana vrednost; po takem načinu naj bi se zgledovali pri prihodnjih načrtovanjih misij na Mars. Misija Isre je namreč stala desetino stroškov Nasine odprave Maven, ki se je v orbito rdečega planeta utirila nekaj dni pred indijskim satelitom. Ameriška misija je resda obsežnejša in ambicioznejša, saj bo poskušala razkriti eno izmed največjih skrivnosti znanosti, in sicer, kaj se je pred nekaj milijardami let zgodilo z vodo na rdečem planetu in kaj z ogljikovim dioksidom v njegovem ozračju.

Povečan proračun vesoljskega programa

Mangalyaan, ki je ob izstrelitvi tehtal slabo tono in pol, potem ko je med potjo odvrgel vse odvečne dele, pa ima le še dobre pol tone, bo naslednjega pol leta krožil okoli Marsa in s petimi instrumenti na sončni pogon zbiral informacije, ki bi lahko razjasnile vremenske sisteme rdečega planeta. Naloga indijskega satelita pa je raziskava površja in mineralne sestave Marsa. V njegovem ozračju bo iskal metan, ki je kemijsko tesno povezan z življenjem na Zemlji.

Modi, ki je bil za predsednika indijske vlade izvoljen maja letos, je za polovico povečal letne izdatke za vesoljski program. Tako bo indijska vlada letos temu namenila slabo milijardo dolarjev, približno sedemnajstkrat manj, kot ima odobrenih sredstev ameriška Nasa.

Korenine indijskega vesoljskega programa segajo v zgodnja šestdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je država razvila lastno raketno tehnologijo, doslej pa je indijski vesoljski program ponujal predvsem podatke o vremenu in napovedovanju naravnih nesreč. V globalni vesoljski industriji, katere vrednost ocenjujejo na približno 300 milijard dolarjev, je Indija še vedno majhen igralec.