»Po videnih rezultatih je bila ruševina kar težka, iskanje pogrešanih v naravi prav tako. Tako psi kot vodniki so se precej namučili,« je ob zaključku 20. svetovnega prvenstva reševalnih psov povedal Tomaž Rebec, predsednik novogoriškega društva reševalnih psov.
Tekmovanje je potekalo na štirih deloviščih. Na Lokvah nad Novo Gorico sta morala pes reševalec in njegov vodnik na ruševini starega hotela Poldanovec v pol ure najti tri ponesrečence. Prav tako na Lokvah sta morala na 38.000 kvadratnih metrov gozda v pol ure najti pogrešanega človeka. Na Banjšicah je potekalo tekmovanje v kategoriji sledenja, kjer psu predstavijo tri ure staro sled, dolgo dva tisoč korakov, nato pa morata z vodnikom poiskati osem predmetov, ki so v lasti pogrešanega človeka, najti pa morata tudi pogrešanega.
»To so tri različne kategorije. Vsak par je tekmoval v eni disciplini. Vsak tekmovalec pa je moral na novogoriškem stadionu opraviti nalogo iz premagovanja ovir in poslušnosti,« pojasnjuje Rebec.
Prvenstvo že drugič v Sloveniji
Prvenstva se je udeležilo 118 tekmovalnih parov, od prvotno prijavljenih 122. Štirje so udeležbo v zadnjem hipu odpovedali, ker so se psi poškodovali. V Novo Gorico so pripotovali iz vseh držav EU, iz Argentine, Južne Koreje, Ukrajine, Rusije in Japonske.
Prvič je svetovno prvenstvo reševalnih psov v Sloveniji potekalo leta 1999. Lani so se Novogoričani, poleg Nemcev in Ukrajincev, ponovno prijavili in bili izbrani. Pri organizaciji tako velikega dogodka, ki naj bi po ocenah organizatorjev stal približno 60.000 evrov, je priskočila na pomoč novogoriška mestna občina, obrambno ministrstvo, sponzorji in donatorji. Glavni pokrovitelj je mednarodna organizacija IRO (International Rescue Dog Organization). Ogledi tekmovanj pa so bili za obiskovalce brezplačni.
»Tekmovalni duh je prisoten v smislu razočaranja in veselja. Najbolj pomembno je, da se reševalci med seboj družimo, ker nikoli ne veš, kdaj boš poklican v akcijo, in morda boš moral v paru sodelovati z nekom, s katerim se vidiš dvakrat na leto. Moraš pa si zaupati,« razlaga Rebec.
Res, da ni posebnih nagrad, saj so najbolj uspešni reševalni pari prejeli pokale iz idrijske čipke, ki jih novogoriškemu društvu reševalnih psov ni bilo treba kupiti, prejeli so jih kot donacijo. A daleč od tega, da tekmovanje ne bi bilo resno.
»Videli smo precej različnih poslušnosti, od dobrih do zelo dobrih. Nekaj psov smo morali diskvalificirati in nad tem sem razočaran. Najboljša ocena poslušnosti je bila 98 od 100 možnih točk,« pojasnjuje Švicar Martin Gut, glavni sodnik organizacije IRO na letošnjem svetovnem prvenstvu.
Tekmovala tudi mešanca in koder
Tovrstno tekmovanje je posebno ravno zaradi psov, ki jih je treba nastaniti skupaj z vodniki. Na Goriškem so jih večinoma sprejeli na turističnih kmetijah v okolici Nove Gorice. Vsi reševalnih pari so namreč prostovoljci, razen švicarske vojske, v okviru katere deluje profesionalna enota reševalnih psov z vodniki. Štiridnevno nastanitev slovenskim tekmovalnim parom, ki jih je bilo letos 12 – iz Kopra, Kranja, Postojne in Ljubljane – je obrambno ministrstvo omogočilo v vojašnici na Ajševici. Prav tako je slovenska vojska omogočila veterinarske preglede psov.
Pri izvedbi dogodkov je vsak dan sodelovalo okrog sto prostovoljcev, ki so na pomoč prišli tudi iz sosednje Hrvaške.
Društvo reševalnih psov Nova Gorica se letos ni udeležilo tekmovanja, pa ne le zato, ker člani organizacijskega odbora ne morejo tekmovati.
»Imamo 18 članov. Nekaj psov je starejših in ne tekmujejo več, nekaj pa je še zelo mladih in so brez izpita oziroma brez kvalifikacije,« je povedal Rebec.
Za reševalce ni potrebno, da je pes pasemski. Tako smo letos med tekmovalci lahko videli dva mešanca in celo reševalca pasme koder z vodnico iz Japonske.
»Primeren pes je srednje rasti, da ni premajhen ne prevelik, ne pretežek ne prelahek, ker mora premagovati ovire. Če je pretežek, bo težko nekam skočil, in podobno. Je pa pomembna starost psov. Najmlajši pes na letošnjem tekmovanju je imel tri leta. Po desetem letu starosti niso več primerni za tekmovanja,« še pojasnjuje Rebec.
Na severnem Primorskem imajo v povprečju štiri do pet iskanj pogrešanih v naravi letno, v Sloveniji je takšnih iskalnih akcij približno 60 na leto. Štirje člani novogoriškega društva imajo licenco za reševanje v primeru potresov v tujini, v Sloveniji je takšnih reševalnih parov z licenco 15.
Prihodnje leto se svetovno prvenstvo reševalnih psov seli na Dansko. Glavna sodnica bo Slovenka Katja Skulj, ki je letos sodelovala kot pomočnica glavnega sodnika. »Delovišča so bila zahtevna. Morda je k temu pripomoglo tudi vreme. Vse poletje ni bilo pravega poletja, v tekmovalnih dneh pa je bilo vroče, kar je za pse oteževalna okoliščina. Je pa res, da so psi zelo dobro pripravljeni in se potem vidijo majhne razlike. Treba je doseči kvalifikacije, da sploh prideš na svetovno prvenstvo. Tukaj pa odločajo malenkosti in velikokrat tudi vodnikova psihološka pripravljenost oziroma njegova trema,« je povedala Skuljeva.
