Zakaj se vam zdi pomembno, da se gazele, predvsem družinska podjetja, kot ga vodite tudi vi, predstavite širši javnosti kot zgled dobre prakse in dokaz, da se da uspeti?

Priznam, da sem bil v začetku ob povabilu k sodelovanju v izboru Gazela nekoliko skeptičen. A dejstvo, da nas je zunanja ustanova prepoznala, da smo dobro podjetje, je priznanje celotnemu timu. Zadnja leta vsako leto po prihodkih zrastemo za 40 odstotkov. In danes sem prav srečen.

V čem vidite ključno konkurenčno prednost vašega podjetja?

Poznani smo po kvaliteti naših izdelkov. Reklamacij praktično ne poznamo. Naši partnerji nam zaupajo zaradi kvalitete in spoštovanja dogovorjenih rokov dobave. Sposobni smo delati majhne in zelo zahtevne serije, zato je del proizvodnje organiziran samo za izdelavo prototipnih izdelkov. Delamo pa tudi masovne serije.

Kaj v trenutnih razmerah najbolj potrebujete od države?

Da nam zagotovi bolj fleksibilno delovnopravno zakonodajo. Poleg tega je treba nujno odpraviti nepotrebne birokratske ovire. Od upravne enote Ljubljana Vič, kamor sodi naša občina Brezovica, smo dve leti in pol čakali na gradbeno dovoljenje, da smo lahko dozidali 400 kvadratnih metrov proizvodnih površin. To je nedopustno. Kupci ne morejo čakati več let, da bomo mi sposobni izdelati naročeno. Kupec gre v takem primeru seveda raje drugam. Po nepotrebnem nastaja velika gospodarska in družbena škoda. Uslužbenci na upravnih enotah bi morali povsem spremeniti svoje mišljenje in delati v korist razvoju, ne pa ga zavirati.

Če bi bili zdaj spet študent, bi se vnovič odločili za podjetniško pot?

Vsekakor! Tudi moji starši so bili podjetniki. Res je, da so bili kmetje, vendar je pri njih delalo dvajset ljudi. Očitno imam podjetništvo v krvi. Najprej sem bil v IMP Avtomatiki vodja tehnološke komerciale in se potem preizkusil še na različnih ključnih mestih. Vendar sem se nato raje odločil za samostojno pot.

Kje skušate dobiti ključne informacije, kaj se dogaja na področjih, na katerih delujete, in o splošni gospodarski sliki?

Naši sestanki so vsako jutro zelo kratki, ob prvi jutranji kavi ob sedmi uri. Na njih me sodelavci seznanijo z morebitnimi zapleti in problemi, ki jih je treba prednostno rešiti. Konkurenco spremljam prek medijev in drugih javno dostopnih informacij, gospodarske novice pa prebiram v dnevnem in strokovnem časopisju.

Kako pa pristopate k novim kupcem?

Ves svet je kot ena država – meje so odprte, trg dostopen vsem. Za nove trge so odgovorni naši komercialisti, ki so specializirani za posamezne trge. Pretekli teden smo v Münchnu zaposlili četrtega komercialista, ki bo zadolžen samo za nemški trg. O podpori pri prodaji naših izdelkov pa se pogovarjamo tudi z avstrijskim partnerjem z Dunaja.

Avstrija je na primer vzpostavila poseben sistem in med letoma 2011 in 2013 dobila 4000 novih izvoznikov. Potrebuje Slovenija kaj podobnega?

Že dalj časa se o podpori pogovarjamo z Gospodarsko zbornico Slovenije, a pravih rezultatov ni. Zato si mrežo raje postavljamo sami s svojimi ljudmi. Bi pa bili veseli, da če bi nam država s svojimi ustanovami pomagala.

Vaši zaposleni dobijo ne le 13., pač pa tudi 14. in 15. plačo. Kako vam to uspeva glede na visoke obdavčitve?

Delavcem razdelimo del dobička. Tako dobijo nagrado pred dopusti in za božič. Svojim zaposlenim zagotavljamo najvišji regres.

Ali tudi vi podpirate finančno kapico?

Seveda jo podpiram, saj bi tako lahko še bolj stimuliral ključni strokovni kader v podjetju.

Imate zelo zanimiv način sodelovanja s start upi. Številnim ste pomagali. Kako pa vidite današnjo mladino, kakšen je njen podjetni naboj?

Z mladimi, ki jih srečujem ali pa z njimi že delamo, sem zelo zadovoljen. Je pa res, da pri nas zaposlujemo predvsem otroke naših zaposlenih. Mlade v svoje delovno okolje vzamemo že med študijem elektronike, torej opravljajo pri nas prakso ali delajo med poletnimi počitnicami. To pomeni, da se obojestransko že zelo dobro poznamo, še preden se zaposlijo pri nas.

Bi rekli, da je uspeh stanje uma?

Se strinjam. Ves čas si moraš postavljati cilje. Jaz si jih. In ko pridem do njih, si spet postavim nove. V nasprotnem te ni. V MI Elektroniki imamo zelo jasne cilje za naslednjih pet let. V posel pa že kar nekaj let uvajam tudi naslednike.

Kje bo torej MI Elektronika leta 2020?

Prav v tem mesecu smo dokončali prizidek poslovnega objekta, s katerim smo obstoječih 1.200 kvadratnih metrov proizvodnih in poslovnih površin povečali za dodatnih 400 kvadratnih metrov. Do konca desetletja, računam, bo v podjetju zaposlenih dvakrat več ljudi kot sedaj. Verjamem, da bo s podobno dinamiko rasla tudi naša prodaja. Je pa res, da ves čas posodabljamo tehnologijo in prav pri njenem nakupu so nam v veliko podporo evropska sredstva.