V četrtek se bo v Škofji Loki odvil peti regijski izbor najboljših med najhitreje rastočimi gazelami. Medtem ko je lani gazela Gorenjske postalo podjetje Knauf Insulation, ki je bilo prepoznano tudi za zlato gazelo, so tokrat nominirana podjetja Domel Holding, Loške mesnine in Lotrič Meroslovje. In eno od njih bo finalist izbora Gazela 2014, ki se bo odvil 22. oktobra v Cankarjevem domu v Ljubljani.

Gorenjske gazele so v zadnjih petih letih po prihodkih iz prodaje poskočile 2,6-krat (lanske gazele 2,5-krat) in jo z 280 milijonov evrov v letu 2008 povečale na 718 milijonov evrov v 2013.

V istem obdobju je regijsko gospodarstvo nazadovalo: prodaja se je znižala za kar 19 odstotkov, prav tako je regija izgubljala delovna mesta: od 2008 do 2013 je zaposlitev izgubilo kar 6285 ljudi (17-odstotni padec). Gazele so v nasprotju s tem rasle in zaposlovale: zaposlitveno priložnost so v petih letih ustvarile za kar 1300 sodelavcev (lanske gazele nekoliko več: 1500 novih delovnih mest), kar pomeni 55-odstotno rast.

Rast prihodkov in števila zaposlenih v gorenjskih gazelah spremlja tudi rast dodane vrednosti, ki se je od 2008 do 2013 več kot podvojila, v regiji kot celoti pa padla za 4 odstotke. 44.384 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, kot znaša povprečje gorenjskih gazel v letu 2013, presega povprečno dodano vrednost gospodarskih družb v Sloveniji, ki znaša 39.049 evrov na zaposlenega.

Med sto gorenjskimi gazelami podobno kot lani prevladujejo mikro podjetja, ki jih je na lestvici najhitreje rastočih 60 %, sledijo mala podjetja z 28-odstotnim deležem. Na lestvici je 9 srednje velikih in 3 velike družbe. Povprečna gorenjska gazela je v leta 2013 zaposlovala 37 sodelavcev (lanske gazele 42).

Gorenjske gazele so poznane po konzervativnem financiranju: so med regijami z največjim deležem lastniškega kapitala. V letu 2013 so ga v bilanci izkazovala kar 56 % (lanske gazele: 52 %). Po verjetnosti preživetja, merjeni s kazalnikom verjetnosti neuspeha v naslednjih dvanajstih mesecih (po lastni metodologiji Failure Score Model ga izračunava družba Bisnode), imajo gorenjske gazele obetavnejšo prihodnost od povprečnega podjetja v gospodarstvu: indeks verjetnosti preživetja gazel znaša 80 (lani 78), kar je tudi najvišja vrednost med vsemi šestimi regijami (beležijo jo tudi gazele primorsko-notranjske regije), regijsko gospodarstvo pa ima vrednost indeksa 53.